Če se povzpnemo na mednarodni nivo, sta najbolj vidni podjetji Decodeme in 23andme. V slednje podjetje je izjemno veliko denarja vložil Google. Z izjemnim ponosom pa lahko napišem, da tudi v Sloveniji na tem področju ne zaostajamo. Ravno obratno. Imamo kar par podjetij, ki se ukvarjajo s tem področjem v različne namene, tako strogo medicinske, kot tudi bolj poljudne.

Eno izmed teh podjetij je Genelitik z lastno blagovno znamko Lifegenetics. Izvajajo teste s področja nutrigenomike, kar pomeni, da so testi namenjeni predvsem analizi vidika prehranjevanja. S pomočjo priporočil lahko lažje sledimo tako dieti v primeru hujšanja, kot tudi dosegamo ustrezno raven vnosa snovi, ki jih potrebujemo za dobro počutje skozi dan. Namreč potreba vsakega posameznega telesa odstopa na določenih točkah od priporočenih dnevnih vrednosti. Nekaterih snovi naše telo enostavno potrebuje več, drugih manj.

Namen te objave je predvsem, da delim svojo izkušnjo s testom, ki sem ga prejel od Lifegenetics. Najprej moram biti iskren, da sem bil do analize v začetku nekoliko skeptičen. Predvsem iz vidika zasebnih podatkov in kaj vse bi takšen test lahko razkril. No, seveda pri meni enormna radovednost vedno premaga kakršen koli skepticizem. Če zdaj pogledam nazaj, tudi ni imel nobenega smisla.

Storitev je bila opravljena na najvišjem profesionalnem nivoju. Na dom prejmeš tubi, kateri si drgneš po dlesnih. Poleg dobiš pred-plačan paket, ki ga skupaj s tubami oddaš na pošto. Poleg tega pošljejo še splošne pogoje poslovanja ter obrazec z nekaj ključnimi informacijami, ki so tudi pomembne za test. Čakalna doba je približno 4 tedne in rezultate testa ti nato po pošti pošljejo na dom.

Embalaža je izdelana na najvišjem profesionalnem nivoju in dobiš občutek, kot da odpiraš enciklopedijo samega sebe. Seveda še bolj kot platnice je pomembna sama vsebina. Ravno prav besed je namenjeno razlagi posameznih genov, kaj se je testiralo in zakaj je nekaj pomembno. Za vse, ki jim je kontekst pomemben, se nahajajo v prilogi še dodatne informacije.

Potem pa sama analiza. Ta zajema več področij, od dejanskih prehranskih priporočil, glede na to, kako dobro naše telo razgrajuje maščobe, ogljikove hidrate, beljakovine ipd., do priporočil glede vnosa posameznih vitaminov ter drugi snovi v primerjavi s priporočenimi vrednostmi. Izjemno koristna je tudi analiza dovzetnosti do nikotina, kofeina in drugih nevarnih substanc.

Na primer, analiza mojih genov pravi, da težko presnavljam alkohol in da pitje alkohola zame ni nič kaj prijetna izkušnja. To povsem drži. Podobno je na primer tudi za vitamine. Za vse vitamine, kjer imam nižje vrednosti ob testiranju krvi, analiza genov kaže, da moram vnašati večje vrednosti, kot je priporočeno povprečje. V analizi pa se nahajajo tudi druge tovrstne zanimive informacije.

Skratka zaključim lahko, da je tovrstna analiza izjemno koristna. Ni dvoma, da gredo trendi v to smer in tovrstne storitve bodo postale del vsakdanjega življenja, na več področjih. Slej kot prej pa bomo s tehnologijo prišli tudi do genetskih zdravil, podaljševanja življenja ter odpravo drugih nelagodij.

Print PDF

Dobrodošli v svetu sprememb

Iz dneva v dan postaja bolj očitno, še bolj pa občutno, da so naša življenja prežeta z nenehnimi  spremembami okolja. Zakaj je temu tako ozavešča koncept singularnosti, ki pravi, da je hitrost sprememb vse večja in neodvisna od ekonomskih, političnih ter drugih ciklov. Gonilo teh sprememb so nove tehnologije, inštitucije s svojim delovanjem ter vrednote ljudi in različnih skupnosti, ki se skozi čas spreminjajo. Tudi ko človeštvo trči ob zid z obstoječo tehnologijo, to nima vpliva na hitrost sprememb. Takrat preidemo iz evolucije do revolucij in človeštvo v svojem razvoju naredi velik preskok. Tako smo v preteklosti že doživeli agrarno, industrijsko in pred kratkim informacijsko revolucijo.

Informacijska revolucija nas je z velikim preskokom v napredku pripeljala v ustvarjalno in kreativno družbo znanja. V takšni družbi uspevajo okolja, ki imajo dobro razvito tehnologijo, talentirane posameznike in ustrezno mero tolerance okolja (zaradi sprejemanja novih stvari ter sprejemanja neuspeha). Tehnologijo lahko merimo po številu patentov, talent po številu in stopnji izobraženosti prebivalstva ter toleranco okolja s številom manjšin. Tako tehnologija, kot tudi toleranca bazirata na talentu in ta je danes ključni sestavni del vsakega uspešnega posameznika in uspešne družbe.

Ustvarjalna družba je zaznamovana z mnogimi trendi in paradigmami. Pravi talent te paradigme intuitivno razume in s pridom izkorišča. Poglejmo nekaj takšnih pomembnih paradigem sodobnega sveta. Na osebni ravni lahko govorimo o prenasičenosti dobrin na trgu, neučakanosti potrošnikov, svet je postal globalno povezan, mobilnost prebivalstva je vse večja, poveličuje se zabava, individualizacija, ženske dobivajo vse pomembnejšo vlogo v družbi, močno se spreminjajo demografske slike in podobno. Na poslovni ravni pa lahko govorimo o vedno večji nestabilnosti poslovnega sveta, konkurenca postaja vedno bolj splošna in kruta. Podjetja ne tekmujejo več lokalno, temveč globalno.

Vse to močno vpliva na življenje vsakega posameznika, saj se je z globalno povezanostjo skoraj nemogoče izogniti vsem tem trendom. Ravno v tem času je kriza jasno pokazala neverjetno veliko stopnjo globalne integracije večine držav. Tako smo se znašli smo v sistemu, ki ponuja neskončno možnosti in priložnosti, a tudi negotovosti in s tem individualne odgovornosti. Področja življenja, ki so bila včasih v domeni zunanjih avtoritet, kot so država, zdravniki itn. vedno bolj prehajajo zaradi pretoka informacij na raven individuma. V takem okolju so edina varnost talent, delo, znanje in psihološki kapital.

Kompetentnost, edina prava varnost

Še dobro desetletje nazaj so nad posameznimi področji našega življenja bdele avtoritete, katere so imele neprimerno več informacij kot posameznik ter s tem tudi neke vrste monopolni položaj, kateri je nosil odgovornost namesto posameznikov. Govorimo tako o zdravnikih, duhovnikih, kot tudi vodilnih v državnih, izobraževalnih in drugih sistemih. V takem okolju si zdravje zaupal svojemu zdravniku, kariero formalni izobraževalni inštituciji, prihodnost svoje duše duhovniku, pokojnino in varno prihodnost pa državi. Izbire ni bilo veliko.

Danes je stanje povsem drugačno. Na internetu lahko najdemo o specifičnem problemu več informacij, kot jih verjetno ima povprečni zdravnik, izbiramo lahko med desetinami verami, jasno je, da za pokojnine ne bo zmožna poskrbeti država. Dobra izobrazba ne pomeni več tudi avtomatično dobre službe, ena varna služba za vse življenje verjetno predstavlja karierni samomor. Neskončnost izbire, komu bomo zaupali naša posamezna področja življenja, predstavlja hudo breme in veliko individualno odgovornost. Namesto izobraževalnega sistema, ki nas bi pripravil na to odgovornost, jo še najboljše razumejo oglaševalci, ki nam z blagovnimi znamkami vlivajo novo vrsto zaupanja.

Država je na žalost prevelika, da bi naredila majhne spremembe in premajhna, da bi naredila velike spremembe. Ni več debata v tem, ali država dejansko noče poskrbeti za naša življenja, pač enostavno ne more. Tako je vsa odgovornost na ravni posameznika. Edina prava varnost v današnjem svetu je tako kompetentnost. Ta zajema to, da spoznamo samega sebe, svoje talente in jih začnemo s pridom izkoriščati ter s tem prispevati k svetu. Zatem to pomeni, da redno vlagamo vase in se razvijamo, se pravi vlagamo v notranje vire, ki bogatijo naše znanje, veščine, prave vrednote in stališča. Iz notranjih virov nato ustvarjamo zunanje, materialne vire. Če kupimo dober avto, nam ga vedno kdo lahko vzame, tako ali drugače. Na drugi strani, če razvijemo določeno znanje in veščino, lahko z njo vedno zaslužimo za nov avto.

V družbi znanja smo vsi postali Ime in priimek d.o.o. Za uspeh ne potrebuješ več mišic in fizične moči, ne potrebuješ več modre krvi, ne potrebuješ več zemlje in kapitala. Če razviješ svoje talente, uporabljaš svojo kreativnost, znanje in vlagaš vase, lahko uspeš. Kot omenjeno, se mora vsak posameznik najprej dodobra spoznati, svoje prednosti, način funkcioniranja, glavne vrednote ter okolje v katerem zablesti. Ko so ta spoznanja prežeta še z gorečo strastjo ob delovanju, trdim delom, odličnostjo, osredotočenostjo, sprehodih iz cone udobja, služenjem ljudem ter z briljantnim idejami in vztrajanjem čez kritike, zavrnitve, pritisk ter posameznike, ki nas zaradi lastnih strahov želijo ustaviti, zagotovo govorimo o zgodbi o uspehu.

S tem iz izkoriščanja preidemo do ustvarjanja. Vse, kar nismo ustvarili s svojimi talenti, je moral to za nas ustvariti nekdo drug. In včasih je bilo tako, da si potreboval malo ustvarjalnosti, na podlagi katere se je dalo dolgo časa izkoriščati. Danes je obratno, za uspeh je potrebno nenehno inoviranje. Tako izkorišanje enostavno ne bo več mogoče, saj ne bo kje vzeti, če ne bomo prav vsi ljudje ustvarjali.

Individualna odgovornost

Ljudje ne maramo negotovosti. Večja, kot je odgovornost na posamezniku, več ljudi si zatisne oči. Tako v največji negotovosti kličemo po močnih voditeljih, ki nam pokažejo pot. Človeštvo pa potrebuje prave voditelje. Namreč na žalost so se v najbolj negotovih časih razvili totalitarni sistemi in ideje velikih grozot.  V negotovosti lahko delujemo le iz strahu za lastni obstoj in zadovoljstvo ali iz ljubezni do človeštva. Le slednje nas bo pripeljalo na višjo raven delovanja celotne družbe. Zato potrebujemo voditelje, notranje močne in kompetentne posameznike z veliko mero psihološkega in duhovnega kapitala, ki razumejo, da smo vsi povezani in če nekdo uspe na drugem koncu sveta imamo vsi nekaj od tega, če ta trpi, slej kot prej trpimo vsi.

Seveda ima v družbi vedno nekdo moč in v bližnji prihodnosti jo bodo imeli tisti, ki bodo znali izkoristiti svoje talente. Prihodnost človeštva je odvisna od vizij in sočutja teh posameznikov ter zavedanja, da več svobode, kot ima posameznik, večjo odgovornost bi moral sprejeti za celotno družbo. Takšni posamezniki bi morali ustvarjati družbe na temeljnem dejstvu, da šibkih posameznikov ni, so le šibke organizacije in sistemi, ki ljudem odrečejo pravico do razvoja talenta.

Tako je individualna odgovornost tesno povezana tudi z družbeno odgovornostjo. Na ravni individualne odgovornosti govorimo o tem, da mora vsak posameznik prevzeti odgovornost za svoje življenje, začeti graditi na svojih talentih, načrtno vlagati vase in dvigniti raven zavesti s pravim sočutjem do soljudi. Najprej moraš sam vložiti, če želiš kaj več dobiti in najprej moraš sam imeti, da lahko podariš drugim. Na podlagi teh zakonov vsak začne pri sebi in s tem slej kot prej pridemo tudi do odgovornosti za celotno družbo. To se zgodi na točki, ko preidemo iz individualnih k kolektivnim interesom, začnemo pomagati drugim, darujemo v dobrodelne namene, spreminjamo svet na bolje s svojim delovanjem, skrbimo za planet, rastline itn. Ne glede na to v kako hudi življenjski situaciji smo se znašli, vedno je nekdo, ki je na slabšem od nas.

Mlada generacija in največji sodobni izzivi

Vse to so dejstva, s katerimi se je in se bo soočila mlada generacija. Na eni strani razcvet materialnih dobrin in s tem paradigma vzpona vrednot zabave, užitka in nakupovanja ter na drugi strani s pomanjkanjem vseh vrst avtoritet. Prihodnost je postala negotova in težko se je odločiti, komu slediti, sploh če nimaš trdnega jedra in veliko notranjega kapitala. Če se že odločiš, pa ne tekmuješ več na lokalnem nivoju, temveč s celotnim svetom, ki je postal tako močno povezan, kar vsaj za nekaj časa pomeni izjemno slabo kakovost življenja. Zato se je verjetno veliko lažje vrniti zabavi, užitku in nakupovanju. Vendar lahka pot s časom postane težja in težja pot s časom postane lažja, kratkoročni užitek pa tako v notranjosti marsikaterega voditelja pošlje na pot agonije.

Mogoče v najbolj neprimernem trenutku. Namreč človeštvo se bo soočilo s tako velikimi izzivi, kot še nikoli do sedaj. Razmejitev med izobraženimi in neizobraženimi (ta bo zamenjala sedanjo razmejitev med bogatimi in revnimi), neučinkovitost socialnega, pokojninskega in zdravstvenega sistema, kriza vrednot s poudarkom na pohlepu, staranje prebivalstva, konstruktivno sodelovanje in dialog z državami v vzponu, globalno segrevanje itn. Ne vem, katero orožje bo uporabljeno v tretji svetovni vojni, vem pa, katero v četrti – kamni in palice, je nekoč izrekel znani znanstvenik. Naj bo to velika pomota. Ta kriza, s katero se soočamo, je samo še ena zaušnica človeštvu, da se premikamo na napačnih vrednotah. Ljudje se zamislimo, ko se nam stvari dobesedno sesujejo, a ko se borzni indeks malo obrne, zopet zmaga pohlep. Človeštvo je že prevečkrat propadlo zaradi pohlepa in individualnih interesov. Čas je za sodelovanje, konstruktivno delovanje in proaktivnost.

Rešitve

Sama ideja ne pomeni nič, potrebujemo realizacijo. Potrebujemo celostne, sistematične in dosledne rešitve. Te rešitve morajo zajemati vseh pet nivojev:

Učinkovit socialni in zdravstveni sistem, s poudarkom pomoči tistim, ki jih je zadela nesreča ali že v samem izhodišču ne morejo ter vsem zagotoviti možnost rasti in razvoja talentov ter kakovost življenja. Obenem to pomeni še bolj aktivno vlaganje v tiste, ki si želijo in imajo talent ter bodo s svojim delovanjem ustvarjali novo delovna mesta. Vse skupaj jasno izključuje podpiranje ljudi, ki ne želijo ustvarjati in prispevati ter ljudi, ki vzamejo bistveno več, kot prispevajo. Na vrhu vsega tega pa širiti vrednote sočutja, da poleg državnih transferov pomaga vsak posameznik s svojim delovanjem ljudem, ki so na slabšem.

Potem je potrebno sistematično poskrbeti za ljudi, ki so se znašli v vrzeli med prejšnjimi in današnjo ureditvijo ter zakoni. Tukaj velja načelo, da je potrebno človeka naučiti loviti ribi, kot mu enostavno podariti ribo. To pomeni spodbujanje mobilnosti, sistematično izobraževanje, prekvalifikacije ipd. Na drugi strani jasno povedati generacijam, da bodo morali sami poskrbeti za svoje pokojnine, zdravstveno zavarovanje bo pokrivali vedno manj stvari ter druga realna dejstva. Pripravo na soočanje s tem je potrebno integrirati v izobraževalne sisteme.

Odprava sistemskih napak, ki so bile kratkoročna rešitev ali učinkovite rešitve za prejšnje sisteme je potrebno odpraviti ali zamenjati z boljšimi podsistemi. Bolj ali manj se dobro ve, kje so potrebne nove rešitve (študentsko delo ipd.), namreč na to temo je bilo narejenih že veliko študij. Tukaj je enostavno potrebno ukrepati, realizirati najboljše ideje, ki so bile že velikokrat napisane. Država mora sama sebi priznati, kjer dejansko lahko naredi spremembe ter se jih tudi aktivno lotiti. Na svetu je veliko držav, ki so rešile določene probleme izjemno dobro, nenazadnje pa nam lahko tudi lastna kreativnost pomaga do dolgoročnega uspeha. Zakaj ne bi bili tudi mi nekoč nekomu zgled?

Na vrhu tega pa, samo novi voditelji z novimi vrednotami, ki bodo postavili nove sisteme, nas vse lahko popeljejo na višjo raven. Tako ni pravo vprašanje, ali so mladi v brezupnem položaju ali ne in kako naj država poskrbi za njih. Vprašanje je, kako med mladimi vzgojiti voditelje nove dobe, ki nas bodo popeljali na novo raven zavesti. Ključno vlogo pri temu imata predvsem formalni izobraževalni sistem in mediji. Nujna prenova formalnega izobraževalnega sistema je več kot jasna, visokošolski izobraževalni sistemi pa se morajo začeti zavedati kritične pomembnosti pedagoške komponente in komercializacije tehnologij ter pomembnosti poleg znanstvenega dela, ki pa se ga seveda ne sme zanemariti.

Na koncu pa, vsak začne pri sebi.

Print PDF

S čim se ukvarja podjetje MountVacation.com?

MountVacation.com je spletni rezervacijski sistem za počitnice v gorah. Na eni spletni strani želimo ponuditi vse informacije, ki jih ljubitelj gora in gorskih športov potrebuje za idealen dopust v gorah.

V smučarski panogi deluješ že več kot desetletje. Kako pomembno vlogo pri gradnji podjetja imajo izkušnje iz panoge?

Verjetno je res, da izkušnje štejejo veliko, glede na to, da nas je v Sloveniji le nekaj, ki sestavljamo programe za smučanje na profesionalnem nivoju. Za kvaliteten program potrebuješ biti navdušen smučar (snowboardar). Le tako lahko obdelaš vsa smučišča, ki jih predstavljaš. Glede na to, da pa je sezona le 4 mesece vsako leto in da nimaš časa 4 mesece smučati, potrebuješ leta, da jih vsa spoznaš. Prav tako je tu tudi specifika industrije, ki se popolnoma razlikuje od drugih vej v turizmu. Je načeloma veliko bolj zakomplicirana kot ostale veje in kupec velikokrat ve več, kot prodajalec o samem produktu.

Prav tako pa je velika prepreka jezik. Včasih je bila še veliko večja kot je danes, vendar potrebno je vedeti, da so hoteliriji po večini starejši ljudje, ki še ne dolgo tega niso govorili drugega jezika kot matičnega.

Kaj pomeni poslovati na evropskem oziroma globalnem trgu? Je veliko težje, kot pa na domačem?

To je popolnoma novo poglavje. Popolnoma drugačno kot domače. Če se dotaknem samo angleškega tržišča. Na angleškem trgu smo imeli lansko leto 64 konkurentov (letos se jim bo verjetno še kdo pridružil) v Sloveniji pa 3 resne. Trg ima 15 x več smučarjev kot slovenski. Vendar oni praktično nimajo enodnevnih smučarjev, kot so zajeti v analizi slovenskih smučarjev. Torej vsi potujejo. Na tem trgu ni dovolj le poznavanje svojih destinacij, saj angleški trg v veliki večini primerov potuje z letali. To pa za seboj potegne še: kako stranki olajšati nakup letalske vozovnice, kako bo stranka prišla iz letališča do destinacije, najem smuči, opreme itd. Veliko bolj celovit paket kot na domačem trgu.

Sedaj pa lahko temu trgu dodamo trg Španije, Francije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Poljske itd. Vsaj trg ima svoje specifike in se zelo razlikujejo eden od drugega.

Kako pa je s konkurenco na globalnem IT trgu. Skoraj je ni ideje, da je ne bi pokrivalo vsaj nekaj podjetji. Kaj je potem najbolj pomembno, produkt, proračun za marketing?

Poznavanje globalnega IT trga je zelo pomembno za vsako podjetje. S tem lahko črpaš ideje iz drugih branž in jih umeščaš v svoj posel. Dejstvo je, da smo zelo težko tako inovativni, da nekdo še ne bi tega poizkusil. Hkrati pa je pri tako veliki inovaciji ogromen riziko uspeha. Vprašati se je treba, »Zakaj tega še nihče ni poizkusil? Ali morda trg tega ne sprejema?«

Pri vsakem poslu je najbolj pomemben produkt/cena in uporabniška izkušnja. S socialnimi mediji, ki nas obkrožajo, se tako dobra kot slaba novica širijo zelo hitro. Šele ko sta te dva elementa na mestu, pride na vrsto marketing. V online segmentu, praktično ni omejitev. Za primer naj dam, da po nekaterih podatkih Booking.com zapravi kar 1.4 mio evrov na dan za svoje oglaševanje.

Pravijo, da je postaviti spletno stran eno, tržiti portal in pritegniti obiskovalce ter poskrbeti za konverzijo v nakup pa povsem nekaj drugega. Je to res?

To povsem drži. Vprašanje je, če 1% vseh spletnih strani na svetu omogoča oz. prinaša dovolj prihodkov, da ustanovitelji od nje živijo. Prednost spletnih strani v primerjavi z izložbami klasičnih trgovin je predvsem v tem, koliko ljudi ti lahko dosežeš. Da pa ta potencial izkoristiš potrebuješ veliko znanja in na koncu tudi sreče. Igrati na lokalnem trgu je precej lažje. Komuniciranje je cenejše in če dovolj dobro poznaš svojo branžo, lahko na relativno enostaven način pridobiš obiskovalca.

Večja znanost nastane, kako spremeniti obiskovalca v kupca. In kako narediti, da se bo ta kupec vedno znova vračal na tvoje spletno mesto. Potrebujemo zanimivo vsebino, ki pa ni vedno le produkt, ki ga želimo prodati, ampak informacije o industriji, konkurenčnih produktih, uporabniški izkušnji itd.

Z veliko denarja lahko privabiš veliko število obiskovalcev, vendar to ni dovolj da le ti postanejo kupci in ti omogočijo preživetje.

Kakšni bi bili temeljni nasveti za podjetnike, ki imajo nišno usmerjene regionalne ali globalne spletne strani?

Glavni nasvet je spoznavanje ljudi, ki so globalno povezani s to industrijo. Obiskovanje sejmov in konferenc v tujini, širjenje obzorja in s poznanstvi manjšati možnost napak v razvoju.

Ključni dejavnik podjetniškega uspeha je tim, ki bo realiziral zastavljeno vizijo. Veliko gradite na timu ljudi?

Tim je osnoven parameter vsakega delovanja. Trudim se po najboljših močeh, da bi uspel zgraditi tim ljudi, ki jim je več kot trenutna plača pomembno to, da se projekt pripelje do konca in da si bomo delili, ko bo čas za to. Moram priznati, da je v Sloveniji to včasih izredno težko, saj večino od nas starši niso učili se boriti za nekaj več, kot le za hitro stabilnost in lahko rečem povprečno življenje.

Kljub temu da se trudimo pa vem, da nam še veliko manjka da bi bili popolni.

Po Murphyjevem pravilu naj bi se problemi pojavili tam, kjer jih najmanj pričakuješ. Bi se strinjal s tem?

Bolj bi se strinjal s tem, da tam kjer se zgodi en problem, ki si ga pričakoval, se nakopiči mnogo problemov, ki jih nisi pričakoval. Takšno je pač življenje.

Napisal si poslovni načrt, ki je prepričal investitorje. Sedaj je minilo že dobro leto od tega načrtovanja. Kako gledaš na poslovni načrt, ga je smiselno napisati?

Poslovni načrt je osnovna stvar za razumevanje svojega bodočega posla in industrije v kateri si nahajaš. Dobro zasnovan poslovni načrt bo velikokrat pokazal, da projekt ni vreden več kot le poslovnega načrta. Kar je odlična ugotovitev, saj se lahko osredotočiš na nove ideje.

Brez poslovnega načrta se vsaj po mojih izkušnjah ne moreš razvijati dovolj hitro.

Ali lahko opišeš svojo izkušnjo s poslovnimi angeli?

Moja izkušnja s poslovnimi angeli je zelo pozitivna. Brez njih danes sigurno ne bi bili tu kjer smo. Je pa sigurno res, da smo bili eni prvih projektov, ki je dobil zaupanje poslovnih angelov in bo vsem tistim, ki se sedaj podajajo na to pot veliko enostavneje.

Kaj te žene naprej, kaj je tvoja glavna motivacija?

Moja glavna motivacija je trg, okolica in rezultati. V relativno kratkem času smo postali eni največjih ponudnikov na evropskem trgu v svoji niši in to me žene, da v obdobju 5 let postanemo glavni ponudnik počitnic v gorah.

Bi priporočal ljudem, da se podajo na podjetniško pot in v kakšnem primeru?

Prav vsem priporočam, da se podajo na podjetniško pot. Tudi če jim ne bo uspelo, bo to velika izkušnja in pomoč pri razumevanju svojih bodočih delodajalcev. Osnovna stvar, ki jo priporočam, je poslovni načrt in z njim veliko manjša možnosti neuspeha.

Print PDF

Namreč v splošnem sta pogosto jasno predstavljeni samo dve skrajni opciji. V tem primeru je prva, da država dokapitalizira podjetje z nekaj milijoni evrov s čimer podjetje reši kratkoročnih likvidnostnih težav in omogoči, da podjetje še nekaj časa deluje. Pri čemer je verjetno očitno, da je samo vprašanje časa, kdaj bo zopet prišlo do potrebe po ponovni finančni injekciji. Dolgoročno to pomeni zgolj to, da bo podjetje v veliki meri slonelo na ramah države in vseh davkoplačevalcev. Pri tem verjetno niti ne bo razvijalo svojih kompetenc.

Na drugi strani je opcija, da država znanemu in nekoč uspešnemu podjetju “obrne hrbet” in povsem ustavi reševanje podjetja. Pri tem je realen scenarij, da bi se ohranila zdrava jedra podjetja ali se celo prodale blagovne znamke. Problem celotne slike je, da naj bi šlo okoli 1.500 delavcev na cesto, prav tako naj bi bila ogrožena nekatera manjša podjetja, ki delajo kot podizvajalci za Muro. V regiji, kjer je že tako visoka brezposelnost bi vse to prineslo velik socialni udarec. Predvsem za delavce v podjetju, kjer povprečna bruto plača znaša okoli 700 evrov.

Velikokrat slišimo, da je potrebno razmišljati »izven škatle« in tukaj je situacija, kjer bi morali oboji stopiti skupaj in razmišljati prav o tretjem scenariju. To, da država v nedogled podpira podjetje nima smisla. Prav tako scenarij, da gre vrat na nos 1.500 delavcev na cesto ni dopustno, saj takšen socialni nihaj ne prinaša nič dobrega za regijo in celotno državo. Da ne omenjam zakonodaje, ki ne omogoča podjetju tako lahkega konca delovanja, tako da delavci izjemno težko koristijo druge finančne pomoči. Torej je potrebna tretja rešitev, rešitev, ki pomeni pravzaprav »zmagam – zmagaš« situacijo. Če se takšnega scenarija ne najde, je še vedno možnost prve ali druge opcije.

Scenarij izven škatle je scenarij, ki ga je potrebno postaviti v povsem drugi kontekst, na čisto druge temelje. Je scenarij, ki predstavlja sprehod iz cone udobja za obe pogajalski strani. Scenarij, ki zahteva dolgoročni pogled. Scenarij, ki se izogne vsaki bližnjici. Končni rezultat, ki ga želimo imeti je, da ne pride do socialne krize v regiji, se pravi, da imajo ljudje, ki bi bili ob službo možnost neke druge zaposlitve, na drugi strani da Mura ohrani zdrava jedra poslovanja, se prestrukturira in se povsem umakne z bremena države.

Cilj je torej povsem jasen. Sama pot konec koncev tudi. Gre pa za veliko težjo pot, ravno zaradi omenjenih trdnejših, a nekoliko bolj trnjevih fundamentov (»no pain, no gain«). Prvo dejstvo je, da kakor koli pogledamo, bo država morala v tej situaciji plačati določeno ceno. V najslabšem primeru za trenutno zaposlene v Muri, ki bodo izgubili službo preko subvencij za brezposelnost, dokler ljudje ne bodo našli nove zaposlitve, pri čemer je vprašanje, kako hitro to realno bo. Kot omenjeno bo tudi velik problem socialnega okolja, ker se bodo verjetno dolgo vlekli določeni pravni postopki. Vendar enostavna rešitev oziroma odločitev, ali nakazati denar ali ne, mora postati kanček bolj strateška in proaktivna s strani države. Predvsem pa razvojna.

Vsekakor sem zagovornik tega, da mora vsak sprejeti odgovornost za svoje življenje in da za nas ni odgovorna država. Vendar v tem primeru govorimo za zaposlene, ki so bili vzgajani v drugačnih okoliščinah. Vse revolucije od informacijske, tranzicije gospodarskega sistema do prehoda v kreativno družbo so prinesle nove izzive, ki so mnogo ljudi »vrgle v vodo« brez kakršnega koli opozorila. Glede na to, da je hitrost sprememb vse hitrejše, je še večje vprašanje kaj nas čaka mlajše generacije. Ko bomo do polne mere dočakali razvoj biotehnologije, nanotehnologije, naprednih informacijskih tehnologij in podobno. Nekaj, kar bo za ljudi rojene čez desetletje ali dva povsem normalno, bo za nas mogoče zaostanek za razvojem sveta. Vsak od nas pride do točke, ko se začne težje in težje prilagajati spremembam, predvsem zaradi zakoreninjenih vedenjskih vzorcev. Zato je izjemno pomembno neprestano izobraževanje in konec koncev tudi pozabljanje preteklih nekoristnih stvari. Znanje je pokvarljivo blago. Spanje na lovorikah pa se dolgoročno ne obrestuje.

Torej potrebno bi bilo pripraviti načrt za zaposlene v Muri, kako bodo dolgoročno razvili kompetence (znanje, veščine, vrednote, stališča), ki jim bodo omogočale zaposlitev in mogoče celo večje prihodke. V tem sklopu je na prvem mestu zagotovo mobilnost. Če ima kdo možnost zaposlitve v sosednjem mestu, bi moral biti v trenutku pripravljen zamenjati službo. Vendar veliko ljudi tega ni pripravljenih. Potem sledijo znanje in veščine. Vsak od nas ima izjemne talente, ki jih lahko ponudi na trgu.

Od zahtevanih 5 milijonov evrov, bi jih lahko šla polovica v to, da se kratkoročno reši likvidnosti problem podjetja. Pod pogojem, da se pripravi strategija prestrukturiranja podjetja v prihodnjih letih, ki bo ohranila zgolj zdrava jedra podjetja. Kakršno koli ponovno spanje na lovorikah v sklopu tega ne bi smelo biti dopustno. Jasno zastavljeni cilji, z jasno zahtevanimi rezultati in dejanskim vložkom države.

Na drugi strani bi moral biti narejen načrt izobraževanja tistih, ki bodo predvidoma izgubili službe. Polovica denarja bi morala biti namenjena temu, da se dvigne raven kompetentnosti zaposlenih, predvsem že na ravni vrednot. Znanje in neprestano izobraževanje bi moralo priti v ospredje, ki vključuje tudi dvig zavesti in prehod iz zanašanja na državo do zanašanja na samega sebe. To je tudi edino kar dolgoročno predstavlja pravo varnost za vsakega izmed nas – notranji viri.

Tudi na tem delu morajo biti cilji jasno zastavljeni. Mogoče (že uveden) krajši delovni čas, pri čemer mora biti preostali namenjen sistematičnemu izobraževanju. Seveda za tiste, ki to želijo. Če se kdo ne udeleži, ni nobenega socialnega transferja. Tudi tukaj ne sme biti popuščanja. Saj je resnica ta, da ali ustvarjaš vrednost ali živiš na plečih nekoga drugega, ki je ustvaril vrednost, direktno ali preko transferov. Brez ustvarjanja vrednosti, ki temelji na znanju, prav na vseh nivojih, pa se naša država ne bo več razvijala. Bistveno je ustvarjanje vrednosti z inovativnostjo, kreativnostjo, znanjem, povezovanjem in podobno.

Problem tega pristopa je kot omejeno seveda v tem, da je iz vseh strani potreben veliko večji vložek ter veliko več truda. Prav tako je iz pogovarjanja potrebno preiti v akcijo. Mnogo je ovir že v sami strukturi delovanja državne uprave, v pravnih podlagah itn. Pomembno vprašanje je tudi, če bi dolgoročni pogled in dolgoročna strategija prinesla rezultate že v okviru štirih let. Na drugi strani, zakaj bi zaposleni prevzeli odgovornost na svoja pleča, če lahko krivim državo za vse kar se nam dogaja.

Vendar menim, da je vedno več ljudi, ki razumejo, da bo situacija slej kot prej počila. Zgolj obliži na rano tranzicije in vse hitrejših sprememb ne bodo več dolgo časa zdržali. Potrebno se bo vsakega problema lotiti z znanjem, sistematično in dolgoročno. V dobrobit nas vseh, ne zgolj individualnih interesov, enih ali drugih. Mura je mogoče le en majhen delček vsega, kar nas še čaka. Od globalnega segrevanja, demografske slike, pokojninskega in zdravstvenega sistema, globalizacije, prihoda novih tehnologij itn.

Vem, da se rešitev za Muro sliši naivna. Vendar, če je res naivna to pomeni, da je v skrajnem primeru pogubljeno celotno človeštvo. Ker so potem tudi rešitve za ostale veliko večje probleme naivne. Ob vsaki večji krizi sistema oziroma kakršne koli družbene ureditve je slej kot prej počilo. Konstanta je samo neustavljiva evolucija – tehnološki napredek in dvig ravni zavesti človeštva. Vprašanje je, če smo že na ravni zavesti, ki je zrela za takšno tehnologijo. Namreč evolucija ni dobra ali slaba, preprosto je. Z jedrsko tehnologijo lahko proizvedeš elektriko ali zbrišeš celotno človeštvo. Če so te rešitve naivne, bo obveljala izjava Alberta Einsteina, da ne ve, kakšno orožje se bo uporabilo v tretji svetovni vojni, ve pa kakšno bo v peti – kamenje in palice.

Vendar vsak mora začeti pri sebi. Dvig ravni posameznika, bo dvignilo raven celotnega človeštva. Ne smemo več gledati zgolj nase, temveč na človeštvo kot organizem, kot celoto, kjer je pomembna vsaka celica. Vsi te problemi so rešljivi, vendar z drugačnim pristopom. S pristopom na višjem nivoju, saj ne moremo reševati problemov na enakem nivoju, kot so nastali. Težja pot s časom postane lažja in lažja pot s časom postane težja. Danes moramo vsi skupaj začeti graditi na pravih temeljih za boljši jutri! Slej kot prej bo moral nekdo ugrizniti v jabolko sodobnih izzivov, ki nas bodo pogubili ali pripeljali na višjo raven kakovosti človeškega življenja. Vendar preden kdorkoli ugrizne v to jabolko, moramo vsi razumeti zakaj. Ta zakaj so še vedno osebni interesi, vendar dolgoročni in na veliko višjem nivoju. Vse je možno, če je le volja.

Print PDF

Imaš več spletnih portalov, med katerimi je tudi izjemno zanimiv video blog Razkrito.com. Lahko poveš več, zakaj se gre in kako si prišel do ideje?
Portal Razkrito.com je izjemno zanimiv, tudi sodeč po odzivih medijev in bralcev in bralk. Gre namreč za prvi finančni blog z rednimi video nasveti v Sloveniji. Blog je bil ustanovljen že februarja 2008 sprva namenjen brezplačnim kratkim informacijam in finančnim nasvetom za večjo poslovno in osebno uspešnost. Čez eno leto sem prišel do ideje, da so nasveti v obliki videov še boljši in lažje pridejo do samega bralca ali bralke. Gre za bistveno večji osebni stik. Do ideje sem prišel ob ugotovitvi, da je v Sloveniji to področje zelo slabo pokrito in da je zanimanje veliko. Ravno v času recesije je pravilno upravljanje z denarjem zagotovo prioriteta. Zadnji mesec je rast obiska na portalu Razkrito.com kar za 122, 65 % in to brez niti enega vloženega evra v oglaševanje.

Torej se bova pogovarjala predvsem o denarju. Se ti zdi, da je denar neke vrste tabu tema – po eni strani je zagotovo področje, ki zbuja izjemno veliko interesa, po drugi strani imamo ljudje neverjetno velike predsodke do denarja (predvsem podedovanih), še bolj do bogatih ljudi?
Strinjam se s trditvijo o denarju. Po eni strani si ljudje želijo biti bogati, ko pa jim poveš rešitev in kaj bi morali narediti ali kaj delajo narobe, pa si tega ne želijo slišati. Kot bi bežali pred resnico. Prav tako malo ljudi privošči bogatim, čeprav si prav oni želijo biti bogati. Kako smo lahko bogati, če sovražimo bogate? Bomo, ko bomo bogati tudi sovražili same sebe? To preprosto ne gre. Če želimo ustvarjati denar in biti bogati moramo imeti pozitiven odnos do denarja in bogatih.

Ali imajo negativna prepričanja oziroma predsodki o denarju zaviralni vpliv pri pridobivanju bogastva in kateri so tipični takšni predsodki?
Negativna prepričanja so eden izmed najbolj bistvenih vzrokov, zakaj denarja nimamo. Zamenjati jih moramo s pozitivnimi prepričanji. Predstavljati si moramo rešitve, ki nam bodo omogočile pritok denarja in se obnašati, kot da denar že imamo. Namesto, da se sprašujemo zakaj nimamo denarja, se vprašajmo kako lahko denar ustvarimo. Tipični predsodek je zagotovo, da do denarja ne moremo priti ter, da rabimo za pot do bogastva na primer bogate starše, zadetek na loteriji itd. Po raziskavah ameriških milijonarjev je praktično večina ustvarila premoženje iz nič. Zavedati se moramo, da imamo vsi enake možnosti za uspeh, bolj kot kadarkoli prej, saj vse poteka bistveno hitreje. Tudi recesija lahko pomeni nov začetek ali uspeh na katerem področju, kjer drugi trenutno mirujejo.

Zakaj si ljudje po tvojem mnenju primerno želijo postati bogati? Zaradi vpliva, varnosti, dobrin, ki jih lahko kupi denar ali kaj drugega?
Vzroki za željo po bogastvu so verjetno pri vsakem drugačni. Nekaj je odvisno tudi od vzgoje in našega prepričanja. Denar nam vsekakor zagotavlja določeno varnost, vpliv v družbi itd. Pomembno je, da si želimo srečo z denarjem, saj nam denar ne pomaga ničesar, če nismo srečni.

Se ti zdi, da ima vsak zemljan pravico in zmožnost postati bogat? Kaj so glavne ovire, da se to ne zgodi?
Čisto vsak ima to možnost. Prav tako, kot ima vsak 24 ur časa – odvisno je, kaj bomo s svojim časom naredili. Glavne ovire, so predvsem prepričanja ter pomanjkanje aktivnosti v smer, katero želimo priti. Radi bi na primer zaslužili nekaj sto evrov več vsak mesec, ko pa povprašaš osebe, kako bodo to naredili v praksi, pa nimajo konkretnih ciljev. Če ima nekdo cilj na primer že nekaj časa nekaj doseči, ga lahko s preprostim vprašanjem, kaj je naredil npr. v tekočem tednu za dosego cilja, ki ga ima preprosto testirati, kako resno misli. Delovati moramo v smeri pridobivanja bogastva. Veliko nam lahko pomagajo tudi npr. mentor, izobraževanje itd.

Če pogledamo še z drugega konca, kateri bi bili trije glavni nasveti za nekoga, ki želi obogateti?
Razmišljajte pozitivno in bogato, imejte jasno definiran cilj z napisanimi koraki, kako ga boste dosegli ter še danes ukrepajte v tej smeri.

Kakšen odnos pa imaš do dobrodelnosti. Je to nujni sestavni del pridobivanja bogastva, ali zgolj podpiranje tistih, ki ne prispevajo družbi?
Bogati ljudje darujejo. V svetu poznamo veliko primerov darovanja na primer sklad Billa Gatesa, Oprah Winfrey itd. Dajanje odpre pot sprejemanju. Vedno moramo nekaj nameniti dobrodelnosti, saj se nam to prej kot slej povrne. Sam nedvomno podpiram darovanje, zato sem tudi že večkrat preko lastnih projektov podpiral organizacije za pomoč drugim.

Se strinjaš, da je pohlep tisti, ki je pripeljal svet v to krizo, s katero se sedaj soočamo?
Mogoče je res pohlep eden izmed vzrokov za krizo, ni pa edini. Predvsem pohlep po želenju nečesa, čeprav nam dolgoročno to prinese neuspeh. Američani, ki so se znašli v nepremičninski kriti so znani po veliki zadolženosti. Raziskave so pokazale npr. da ima povprečno ameriško gospodinjstvo na vsakih 100 dolarjev, kar 95 dolarjev dolga.

Kje je potem meja, koliko se ukvarjati z denarjem – je to področje, ki je enakovredno ostalim, je potrebno odnose postaviti pred denar itn., ali mora biti denar prioriteta?
Menim, da moramo imeti usklajeno življenje. Seveda se prvo vprašamo, kaj so naše prioritete in tistemu namenjamo največ časa, vendar je vseeno treba delati na vseh področjih npr. odnosi, denar, zdravje itd. Le z usklajenim življenjem bomo živeli srečno in nam bo denar tudi koristil, da bomo še srečnejši. Če na primer ne bomo srečni v ljubezni bomo denar porabljali za lajšanje naše trenutne krize. Denar naj se porablja za tiste dejavnosti, ki nam omogočajo radost in srečo.

Na podlagi vseh teh nasvetov, lahko poveš, kakšen odnos imaš do svojega denarja oziroma kako ravnaš z njim? Na primer ali beležiš vsak izdatek, delaš mesečne statistike, najprej plačaš sebi in potem drugim, si bolj zapravljive ali skrbno ravnaš z vsakim evrom itn.?
Z denarjem skušam ravnati pravilno. Sprva plačam sebi. Veliko investiram. Posebno bi poudaril investiral, ker pričakujem potem nekaj v zameno npr. v svoje podjetje, izobraževanje itd. Tudi varčujem. Denar porabljam za stvari, ki me radostijo in so mi všeč. Zapomniti si je potrebno, da bogat ni tisti, ki ima dosti denarja npr. visok prihodek, ampak tisti, ki zna z denarjem upravljati. Praktično vedno vem, koliko denarja imam in koliko ga lahko zapravim. Tudi v podjetju vsak mesec vem za vsak evro, ki bodisi pride ali odide iz podjetja, vsaj v začetku poslovanja in postavitve sistema delovanja.

Kaj pa denar in podjetništvo – je podjetništvo prava pot za nekoga, ki bi rad postal finančno bogat?
Večina milijonarjev je podjetnikov. Že sam pogled na Forbesovo lestvico najbogatejših razkrije, da je vsaj 70 odstotkov milijonarjev podjetnikov. Podjetništvo je eden izmed glavnih vzvodov na poti do hitrejšega in trajnejšega bogastva. Če pogledamo na primer povprečno plačo v Sloveniji hitro ugotovimo, da bomo težko obogateli, če bomo imeli plačo podobno povprečni plači. Podjetnik je oseba, ki rešuje probleme za druge z dobičkom in prav podjetništvo nam omogoča tudi lažje uporabljati naš čas v smeri ustvarjanja bogastva. Lažje delamo tisto, kar nas veseli in ponavadi je potem denar posledica. Vseeno je potrebno opozoriti, da veliko podjetij propade (po 5. letih vsaj 2/3), zato je potrebno pred vstopom v podjetništvo temeljito premisliti. 

Kakšna pa je cena, ki jo je potrebno plačati za to, da obogatiš? Bi rekel, da je denar težko zaslužiti, ali je to še eno negativno prepričanje?
Če bomo denar zaslužili z garanjem, ga bomo porabili za lajšanje posledic garanja, kar je spet začaran krog. To je spet eno izmed napačnih prepričanj, ki nas popelje na napačno pot. Cena, ki jo je potrebno plačati je v delanju tistega, kar nas veseli; izobraževanju itd. Potrebno je nekaj narediti, da se na točko bogastva premaknemo, vendar se lahko zgodi, da pridemo do bogastva tudi na primer preko hobija tako, da cena ni visoka.

Kakšno pa je tvoje mnenje o t.i. tajkunih in se ti zdi, da mečejo slabo luč na podjetništvo?
Tajkuni vsekakor mečejo slabo luč na podjetništvo, vendar vsekakor priporočam, da svoj čas usmerjamo v ustvarjanje lastne sreče in bogastva, kot ustvarjanje z drugimi. Če imamo željo bomo uspeli navkljub tajkunom.

Kako pomembno pa se ti zdi izobraževanje oziroma širše gledano vlaganje vase pri tem, da postaneš bogat?
Spomnim se seminarja, ki sem se ga udeležil preko nekega podjetja in slogana, ki so ga imeli. Pisalo je vlagajte vase, razen če menite, da ste slaba naložba. Menim, da to odgovori na vsa vprašanja. Zavedati se moramo, da živimo v dobi, kjer so informacije in spremembe vedno hitrejše. Kar je danes dobičkonosno je lahko že jutri izguba. Znanje na svetu se podvoji že v nekaterih panogah na vsake 3 leta in, če želimo držati korak z ostalimi se moramo izobraževati.

Je denar tisto, kar te žene naprej, ali so to kakšni drugi motivi?
Naprej me žene prav sreča. Odkar imam lastno podjetje delam točno tisto, kar si želim. In to me žene naprej. Denar je, kot rečeno posledica. Seveda je denar pomemben, vendar ustvarjanje denarja z nečem, kar ne želimo nam ne pomaga kaj dosti.

Print PDF

Eden takih mladih podjetnikov je Urban Založnik, 22 let star študent fizioterapije, ki se je odločil za odprtje svojega podjetja v panogi, kjer je podjetništvo res izjemno redko. Ima neverjetno energijo in pozitiven pristop do življenja. Prav tako je Urban zmagovalec tekmovanja za najbolj perspektiven poslovni načrt, ki je bil organiziran v okviru Dvodnevne podjetniške akademije v sodelovanju s Poslovnimi angeli Slovenije in Regionalno razvojno agencijo Ljubljana.

S čim se ukvarja tvoje podjetje in kako si prišel do ideje?
Moje podjetje se ukvarja s fizioterapijo na bolnikovem domu, v domu upokojencev in včasih celo v bolnišnici, če bolnik potrebuje še več fizioterapije, kot jo je sicer deležen. Do ideje sem prišel, ko me je že na vajah veliko pacientov prosilo, če bi lahko prišel popoldan k njim domov izvajati fizioterapijo. Ker nisem našel nobenega kandidata, ki bi to naredil sem spoznal, da fizioterapevti pretežno delajo v ambulantah na domu pa ne. Tako sem se odločil, da bo take storitve na domu nudilo naše podjetje.

Kaj je inovativnega pri vaši storitvi in komu je namenjena?
Naša storitev je namenjena vsem pacientom, ki imajo težave s transportom v ambulante na fizioterapijo ali tistim, ki ne marajo izgubljati časa v ambulantah, se pravi si ne morejo privoščiti dolgega čakanja. Poleg tega prisilna drža v avtu nazaj na dom iz terapije dostikrat pokvari vse pozitivne učinke vadbe.

Od drugi smo drugačni predvsem v tem, da vedno pridemo na prvi pregled domov brezplačno, potem pa po vsaki terapiji damo našim pacientom izdelane vaje izdelane posebej za njih, prav tako brezplačno. S pripravljenimi vajami lahko stranke vadijo tudi takrat, ko terapevta ni tam. Tako z minimalnim številom terapij dosežemo maksimalne rezultate. Namreč terapevt dela s pacientom terapije, ki jih v večini pacient sam ne more, določene pa pacient dela sam po predpisu in tako skupaj hitreje napredujeta. Poleg tega nimamo čakalnih dob in lahko zaradi tega bolje rehabilitiramo nastale težave, saj s tkiva še ne deformirajo tako zelo.

Zakaj si se odločil za podjetniško pot oziroma kje si sploh slišal za podjetništvo, saj je verjetno v tej panogi malo podjetniških aktivnosti?
V tej panogi skorajda ni podjetnikov, lahko bi jih bolj poimenoval obrtniki, ker so sami središče celotnega posla. Jaz pa nameravam dolgoročno ustvariti usklajen tim, ki bo delal fizioterapevtske storitve na nivoju tudi brez moje prisotnosti. S podjetništvom sem se pobližje spoznal pred leti, ko so me starši povabili na seminar Smiljana Morija.

Poleg tehničnega znanja, kako pomembne se ti zdijo poslovne veščine, kot so na primer komunikacija, nastopanje, prodaja, vizionarstvo?
Mislim, da je pri samih storitvah to vsaj toliko pomembno, kot sama terapija, saj če si z vsem tem znanjem pridobiš zaupanje pacienta lahko z njim dosežeš vsaj za 100% boljše rezultate. V podjetništvu samem so pa to tako ali tako najpomembnejše vrline ki te pripeljejo do uspeha.

Glede na to, da si izjemno mlad, kako si prepričal svoje starše, da so te podprli?
Hmmm… Jaz sem jim razložil, kaj delam, kakšno podjetje bom ustanovil, kako se na to pripravljam, kako sem sestavil ekipo… No nato sem s poslom kar začel in ker me starši vedno podpirajo so se sicer z velikim strahom, a vendar odločili da mi pomagajo.

Kako pa druga socialna okolica gleda na tvoje ambicije. Imaš ljudi, ki te podpirajo ali je več »zavistnežev«?
Moj karakter je že v osnovi takšen, da me imajo ljudje ali zelo radi ali pa ne morejo slišati zame. In tako je tudi sedaj, vsak dan dobivam e-pošto, ko mi pišejo ljudje, da me spoštujejo, ker sem se odločil za to potezo. Kajti veliko je ljudi, ki govorijo, veliko manj pa tistih, ki se spravijo to tudi realizirat in v praksi preizkusit, kako posel teče in česa so sposobni. No ti ljudje, ki so moji »privrženci« jim je najbolj všeč pri meni ravno to, da sem se lotil stvari. Sem pa iz »neuradnih virov« izvedel, da je veliko takšnih, ki zaradi te moje poteze dobivajo čir na želodcu. Tako pač je. Še se lahko tako trudiš, nikoli te ne bodo imeli vsi radi.

Si povsem na začetku, katere so ključni problemi, s katerim se podjetnik sreča na začetku?
Na začetku je veliko problemov, v bistvu vsako stvar delaš prvič in vsako ne znaš in je zato vsaka problem. Ampak to se naučiš, postajaš vse boljši, in potem čakaš le še na srečo, da se ti določene velike stvari, ki jih delaš »poklopijo« in tako ti lahko uspe. Potrebna je velika čustvena inteligenca, ko ti kakšna takšna stvar pade v vodo, da ne obupaš. A je vedno tako, da ti ena zapravljena priložnost odpre novo priložnost, ki pa je mogoče še boljša.

Ali imaš kakšne vzornike oziroma se zgleduješ po komu?
Nisem človek, ki bi si iskal vzornike, se pa v marsičem zgledujem po marsikom. Sistem direktnega marketinga mi je zelo všeč od gospoda Roberta Roliha. Tudi sistem, kako so stvari urejene v podjetju mi je zelo všeč od njega. No potem so tu še ostali, od katerih od vsakega vzameš kakšno stvar, ki ti je blizu in jo z lahkoto uporabiš.

Se strinjaš s trditvijo, da naše življenje oblikujejo ljudje, ki jih srečamo in knjige, ki jih preberemo?
Seveda! Vedno srečamo ljudi s katerimi imamo nekaj skupnega in od katerih se hkrati kaj naučimo. Zato rastemo, se čustveno razvijamo, postajamo modrejši. Več ljudi kot srečamo, bolj »drugačne« stvari v očeh drugih delamo, več imamo stikov, več nekih razmerij, več kritik slišimo, hitreje rastemo.

Se ti zdi, da je podjetništvo kakor koli povezano z osebnostno rastjo in razvojem?
Poleg vsega že omenjenega moraš nase prevzeti veliko mero odgovornosti, ki te hitro spremeni iz otroka v moškega.

Verjameš v življenjsko poslanstvo in kaj je tvoje osebno poslanstvo. Je enako kot poslanstvo podjetja?
Verjamem in te stvari so me tako zanimale da sem to šel preverit astrologinji, vedeževalki, neki ženski ki se ukvarja z energijami… Vsi so mi povedali približno isto stvar o življenjskem poslanstvu in ta se ujema z mojim globokim prepričanjem in notranjim glasom. Podjetje je del mojega poslanstva, ki pa je veliko širše kot le to.

Kaj te najbolj žene v življenju, kaj je tisto zaradi česar se ti ni problem soočiti s katero koli oviro?
Sem zelo tekmovalen človek po karakterju. Vendar vedno raje tekmujem s seboj. Ustanovil sem podjetje, kjer ni dobro biti tekmovalen z drugimi, ker moraš imeti veliko sočutja, razumevanja… Lahko pa se dokazuješ sam sebi in zato postajaš vedno boljši in boljši.

Urban Založnik, gost okrogle mize na Informativi 09:

Okrogla miza z investitorji in podjetniki
Dejan Romih, Žiga Vavpotič, Urban Založnik, Blaž Kos

Print PDF

Iniviator nastanka kluba Poslovni angeli Slovenije je Branko Drobnak, predsednika uprave podjetja Skupina Poteza d.d., ki je tudi med desetimi najbogatejšimi Slovenci. V svoji karieri pa je ustanovil 15 podjetij. Klubu predseduje Slobodan Sibinčič, ki je bil prej predsednik uprave podjetja GV Skupina d.d. in v sklopu delovanja skupine tudi zgradil več podjetij ter nekatere tudi uspešno prodal. Gre za podjetja, kot so Finance, GvIn, Gazela itn. Podpredsednik kluba je Enej Kuščer, ki je opravljal doktorske raziskave v Cambridge-u s področja biotehnologije, se tam navdušil nad podjetništvom, prišel nazaj v Slovenije, ustanovil podjetje, prejel angelsko investicijo, danes pa podjetje Acies Bio že izjemno uspešno posluje. Klub pa tesno sodeluje tudi s skladom tveganega kapitala Poteza Innovation and Growth Fund.

Klub tesno sodeluje z univerzami, inštituti, inkubatorji, tehnološki parki, strokovnjaki s področja lastniškega financiranja, zunanjimi svetovalci ter drugimi, ki imajo pomembno vlogo na področju podjetništva. V okviru kluba se tudi izjemno veliko vlaga v izobraževanja podjetnikov, predvsem s področja lastniškega financiranja in poslovnega načrtovanja. Klub pa je tudi član mednarodnega združenja poslovnih angelov EBAN.

Trenutno klub združuje 25 investitorjev, od ustanovitve v juniju lansko leto je bilo pregledanih več kot 150 projektov oziorma podjetij, v okviru delovanja kluba pa se pričakuje 2 – 4 investicije na letni ravni. V sklopu delovanja kluba poteka tudi aktivno delo s podjetniki, ki vključuje tako pomoč pri razvoju poslovnih modelov, poslovnega načrtovanja, priprave podjetnikov na predstavitev, kot tudi povezovanje z različnimi strokovnjaki, s katerimi klub sodeluje in lahko pomagajo pri razvoju in rasti podjetja. Klub organizira tudi svoje podjetniško modularno izobraževanje.

Klub Poslovni angeli Slovenije torej predstavlja stičišče med podjetniki najboljšimi slovenskimi poslovneži, kot so Branko Drobnak, Slobodan Sibičnič, Jože Mermal, Alenka Žnidaršič Kranjc, Janez Škrabec itn. ter podjetniki, ki iščejo vire financiranja. Na drugi strani pa klub predstavlja tudi pomembno bazo znanja o lastniškem financiranju ter o tem, kako postaviti trdne temelje, ki so nujno potrebni za hitro rast podjetja ter podjetniški uspeh.

Več o klubu si lahko preberete na www.poslovniangeli.si

Print PDF

Torej če si predstavljate, imate najprej zgolj suhoparen tekst (kot je bil ta, preden sem porabil kar nekaj časa, da sem ga ustrezno opremil), ki ga njihova storitev z enim samim klikom spremeni v opremljen tekst z ustreznimi slikami, ki se nahajajo na internetu, povezavami za ključne besede do Wikipedie, prav tako pa sistem priporoča tage, ki jih nato ustvarjalec teksta izbere sam in pa sorodne članke, ki so relevantni za ostale bralce.

Z enim klikom tako besedilo postane veliko bolj privlačno in uporabno, aplikacija pa je zelo priročna za vsa spletna mesta in baze, kjer se dodaja predvsem UGC – »user generated content« (blogi,…), ali pa za spletna mesta, kjer se nahaja izjemne količine teksta, to so forumi, baze podatkov, spletni portali itn. Storitev lahko torej marsikomu mnogo olajša delo, ko napiše svoje besedilo.

Zemanta je bila ustanovljena dobrih pol leta nazaj, pred tremi meseci pa so se preselili v London, ker so dobili 50.000€ semenske investicije s strani sklada tveganega kapitala, da dokončajo prototip v angleškem jeziku, izpilijo poslovni model ter se nato potegujejo za prvo rundo financiranja s strani tveganega kapitala.

Ta vikend sem obiskal šest članov podjetniškega tima v Londonu in lahko rečem, da sem bil zelo impresioniran. Gre za »garažni« start-up v pravem pomenu besede, torej začetki so podobni kot so bili pri podjetjih Apple, Microsoft, Google in mnogih drugih. Kaj to pomeni?

Člani podjetniškega tima so zadnje tri mesece zaprti v svojih stanovanjsko-poslovnih prostorih, delajo od jutra do večera brez premora, ustvarjajo, razmišljajo, intenzivno programirajo in proaktivno rešujejo probleme, s katerimi se srečujejo na poti do končnega razvoja proizvoda, pravilno zastavljenega poslovnega modela, ter ostalih temeljev, ki jih je potrebno postaviti za gradnjo velikega podjetja.

Direktor in tehnični direktor pa imata še vsak dan sestanke s potencialnimi investitorji, strateškimi partnerji, odjemalci ter drugimi potencialnimi partnerji in sodelavci. V decembru pa se vračajo člani podjetniškega tima Zemanta nazaj v Slovenijo, po potrebi pa načrtujejo odprtje pisarne tudi v Londonu. V Ljubljani bodo iskali predvsem nove sposobne tehnične kadre.

Trenutno člane podjetniškega tima prežema predvsem izvršnost. In večina uspešnih podjetnikov se strinja, da je sama ideja malo, okoli 5% do 10%, ključno vlogo nato odigra ravno izvršnost, hitrost, kompetentnost tima, ciljna usmerjenost, energija, strast, zavezanost, fleksibilnost in še bi lahko naštevali. Kot velja za podjetništvo, »it’s not a job, it’s a fucking adventure«. Se pravi podjetništvo zahteva od posameznika podobno kot vsaka izjemno dobra pustolovščina.

Drugače pa je London za podjetnike izjemno zanimivo mesto, saj je prežeto s podjetniško kulturo in ambicioznimi drugimi podjetniki. Verjetno tudi zato, ker so cene astronomsko visoke, vse je namreč vsaj 3x dražje kot pri nas. Skupaj s člani tima sem obiskal dogodek MiniBar, ki je nekakšna mešanica med OpenCoffee Club srečanji, VIP večeri in tehničnimi predavanji v Kiberpipi.

Zvečer ob pivu se predstavi 3 do 5 zanimivih start-up podjetij, novih tehnologij ali drugih storitev, potem pa poteka mreženje in druženje. Dogodek obišče preko 150 ljudi, vsak pa ima svoje podjetniške ambicije, sanje in svojo predstavo, kako bo spremenil svet s svojim proizvodom ali storitvijo.

Stvar, ki jo v Angliji obvladajo pa je ravno mreženje, povezovanje in iskanje win-win situacij. To sem opazil že pri obisku Cambridge-a, kjer pa so mi tudi povedali kaj je skrivnost njihovega uspeha pri mreženju. Ne boste verjeli, to je dobra hrana v večernih urah, menjava stolov ob vsaki novi postrežbi, ter dobro vino. Velike količine dobrega vina. Torej v Ljubljani se šele dodobra začenja to, kar je v Angliji in nekaterih predelih Združenih državah Amerike praksa že več desetletij.

Print PDF

Google sta v letu 1998 med doktorskim študijem na Univerzi Stanford ustanovila Larry Page (danes Product President) in Sergej Brin (Technology President). Podjetje je kot omenjeno danes locirano v kraju Mountain View, ustanovljeno pa je bilo v garaži v Menlo Parku (oboja kraja se nahajata v Kaliforniji, Silicijeva dolina). Ustanovitev podjetja je bila posledica akademsko raziskovalnega dela, kjer sta ustanovitelja postavila tezo, da je iskalnik lahko veliko bolj učinkovit, če strani rangira na podlagi analize relacij posamezne spletne strani z drugimi stranmi, kot pa če rezultate iskanja rangira na podlagi pogostosti iskane besede na spletnih straneh. Danes je podjetje specializirano za spletno iskanje in spletno oglaševanje, njihova misija pa je, da organizirajo vse informacije na svetu ter jih tako naredijo dostopne in uporabne vsem ljudem. Google je tudi znan po zelo preprostem, praktičnem in intuitivnem uporabniškem vmestniku ter seksi dizajnu za svoje aplikacije. Njihov poslovni model in dolgo časa edini vir prihodkov je bilo plačilo za zakup ključnih besed za iskalnike (Adwords, kasneje še Adsense). Patent, ki pripada Univerzi Stanford je tako imenovan PageRank mehanizem, ki meri pomembnost posamezne strani na podlagi analize povezav z drugimi spletnimi stranmi, kot izumitelj pa je zapisan Lawrence Page. Mehanizem je temelj za rangiranje prikaza spletnih strani pri iskanju na določen pojem.

Takoj, ko se je izkazalo, da ima raziskovalno delo velik potencial, sta Sergej in Larry tehnologijo predstavila nekaj večjim podjetjem (med drugim tudi Yahoo-ju). Vendar na žalost, oziroma na njuno srečo, na tisti točki še ni bilo nekega velikega zanimanja. Zato sta se odločila, da bosta ustanovila svoje podjetje in tako začela iskati investitorje. Eden izmed prvih investitorjev je bil poslovni angel Andy Bechtolsheim, ki je med drugim tudi soustanovitelj podjetja Sun Systems. Investicija, ki je znašala 100.000 dolarjev, se je zgodila še preden je bilo podjetje dejansko sploh ustanovljeno. Andy je po kratki predstavitvi tehnologije hitro napisal ček, nato pa se mu je mudilo naprej po poslovnih opravkih. Sergej in Larry sta nekaj dni za tem ustanovila podjetje in s strani 4F (familiy, fools, friends, founders) zbrala še okoli 1 milijon dolarjev semenskega kapitala. Število iskanj in zanimanje za Google je začelo drastično naraščati in pol leta kasneje se je zgodila veliko večja investicija s strani dveh najbolj znanih skladov tveganega kapitala na svetu in sicer sklad Sequoia Capital (v upravo podjetja je z investicijo prišel Michael Moritz, ki je sodeloval tudi pri gradnji podjetij Yahoo, Paypal, eToys) ter sklad Kleiner Perkins Caufield & Byers (med vodstvo je prišel John Doerr, ki je sodeloval tudi pri investicijah v Compaq, Netscape, Symantec, Sum Systems itd.). Skupaj sta sklada v celoti investirala okoli 25 milijonov dolarjev. Google je doživel izhod na borzi (IPO) poleti v letu 2005. Z javno ponudbo delnic so zbrali 1,67 milijarde dolarjev, podjetje pa je bilo ocenjeno že na kar 23 milijard dolarjev. Takoj po izhodu je cena delnice začela strmo rasti, podjetje pa kotira na borzi NASDAQ (GOOG). Med drugim so do danes kupili tudi že več manjših podjetij, kot so na primer Writely, JotSpot, Blogger, najbolj znan nakup v zadnjem času pa je bil prevzem podjetja YouTube. Google ima več kot 50% tržni delež na področju spletnega iskanja, največja konkurenta sta mu podjetji Yahoo z okoli 28% tržnim deležem in podjetje Microsoft s storitvijo Windows Live Search, ki ima okoli 8% tržni delež.

Seveda pa se kot vsako podjetje tudi Google sooča s težavami. Največ problemov imajo s tožbami s področja kršenja avtorskih pravic (Google Book Search, YouTube) in z dilemami o zasebnosti na internetu, saj podjetje zbira informacije o uporabnikih preko uporabe večine aplikacij. Očitki na Google letijo tudi zaradi političnih dogovorov s Kitajsko, Nemčijo in Francijo, da se določene spletne strani cenzurirajo s strani iskalnika v skladu z internimi dogovori. Največji očitek pa leti na to, da naj bi bilo od 15 do 20 odstotkov klikov (po nekaterih podatkih tudi do 50 ali več) na zakupljene oglase lažnih, s strani konkurence, napisanih skript itd.

Direktor podjetja (CEO) je Eric Schmidt in je bil poleg direktorja podjetja Microsoft (Steven Ballmer) eden prvih, ki je pristal na Forbes-ovi lestvici 100 najbogatejših ljudi na svetu na podlagi opcij, ki jih je imel v podjetju. Poleg dveh ustanoviteljev, ki sta po oceni Forbes-a vredna okoli 12 milijard dolarjev, je četrta pomembna osebnost v podjetju Google George Reyes, ki je finančni direktor (CFO). Podjetje Google je imelo v letu 2006 10.604 milijarde dolarjev prihodkov, od tega 3.077 milijarde dolarjev dobička in več kot 10.670 zaposlenih ljudi, od tega nekaj več kot 6.500 v ZDA.

Poleg izjemno privlačnega delovnega okolja se podjetje diferenciera tudi na podlagi posebne filozofije in vrednot, ki se jih podjetje striktno drži, tudi po izhodu na borzi, ko je pritisk s strani lastnikov nekoliko večji. Ene izmed najpomembnejših vrednot podjetja Google so naslednje:

• Osredotočiti se je potrebno na uporabnike in jim zagotoviti edinstveno uporabniško izkušnjo, vse ostalo bo sledilo samo. Vrednote na strani uporabnikov so uporabnost, poštenost, odgovornost in hitro delovanje.
• Najboljše je če počneš samo eno stvar, ampak to stvar resnično odlično.
• Hitro delovanje je veliko boljše kot počasno. Ljudje hočemo vse stvari takoj in informacije pri tem niso izjema.
• Na internetu deluje demokracija in ne ekskluzivna mnenja peščice strokovnjakov. Vsak lahko izrazi svoje mnenje kaj je pomembno in kaj ne (s povezavami), najpomembnejše je kar meni večina.
• Svet stremi k mobilnosti, zato morajo imeti uporabniki dostop do informacij povsod, tako na dlančnikih, kot tudi telefonih, tujih računalnikih itd.
• Denar je moč služiti tudi brez “doing evil”, podlih udarcev in drugih negativnih stvari.
• Vedno se nahaja še več in več informacij, ki jih je moč vključiti v sistem.
• Potreba po informacijah presega prav vse meje, tako geografske kot tudi jezikovne in vse druge.
• Lahko imaš resen nastop, tudi brez da nosiš kravato. Delo mora biti vedno izziv in izziv mora biti zabava.
• Dobro ni nikoli dovolj dobro. Vedno naj da vsak od sebe veliko več kot se od njega pričakuje.

Njihove sproščene vrednote odsevajo tudi različne variacije logotipa, ob različnih praznikih, prehodih letnega časa itd. Različne variacije logotipa so tudi obešene po stenah samega kompleksa.

Kot omenjeno se Googleplex nahaja v kraju Mountain View, v prostorih, kjer je bilo nekoč podjetje Silicon Graphics. Podjetje Google je od njih kupilo sklop nepremičnin, ko so zašli v finančne težave. Ko vstopiš v stavbo za goste se seveda najprej znajdeš v veži, kjer te sprejme prijazna tajnica. Tam se najprej vpišeš, da dobiš nalepko z napisom “Visitor” ter podpišeš NDA. V veži se nahaja hladilnik s plastenkami vode in naravnimi multivitaminskimi sokovi, ki jih lahko brezplačno vzameš kolikor želiš. Prav tako se v veži nahajajo piano, stari strežniki, ki so nekoč poganjali iskalnik ter projekcija trenutnih iskanj. Po nekaj minutah čakanja pa se začne Google doživetje…

Sprejme te prijazna in “odštekana” googlerka, ki svojemu delovnemu prostoru pravi kar Disneyland. Takoj pove, da zaposlene pripelje do vhodnih vrat brezplačen avtobus podjetja, ki pokriva celotno širšo okolico. Okoli Googleplexa so urejena parkirna mesta za vse zaposlene, skozi katera tudi pripelje omenjeni avtobus in zaposlene odloži točno pred vhodnimi vrati. V primeru, da slučajno zjutraj zamudiš, se lahko izjemoma pripelješ do vhodnih vrat, kjer oddaš osebju ključe od avta, da ti ga parkirajo na bližnjih urejenih parkiriščih. Drugače pa se pred vsako stavbo nahajajo električni skiroji, skuterji ter kolesa, ki jih lahko poljubno vzameš, če se želiš peljati do kakšne druge stavbe v kompleksu.

Vsak zaposleni ima svoje delovno mesto, ki je lahko povsem poljubno urejeno, večina zaposlenih pa ima kot osnovno delovno orodje računalnik z dvema ogromna LCD zaslona ter prenosni računalnik. Delaš pa lahko kjerkoli v prostoru, saj je celotni Googleplex prekrit z brezžičnim internetom. Hrana je za vse zaposlene v podjetju Google povsem brezplačna. Povsod po Googleplexu se nahajajo t.i. mikrokuhinje, kjer si lahko vsak postreže z najosnovnejšimi živili, kot so različne gazirane pijače, voda, čaj, kava, sladkarije, žvečilni gumiji, sadje itd. Mikrokuhinja ima tudi prostor za druženje, počitek in podobno. V sredini Googleplexa pa se nahaja velika jedilnica, kjer je zopet vsak hrana povsem brezplačna.

V jedilnici se strežejo zajtrk, kosilo in večerja. Google stremi k temu, da imajo vso hrano povsem organsko pridelano in zelo zdravo (veliko sadja in zelenjave, sveže pripravljeno itd.). To je glede na dejstvo, da je v ZDA zelo težko dobiti kaj drugega kot hitro hrano, res izjemno. Na izbiro je mehiška, kitajska, italijanska hrana, narezek, prigrizki, sendviči, pice, juhe, sladice, sladoledi, solatni bar, dejansko vse, kar si lahko človek sploh zamisli. Podjetje ima zaposlene lastne kuharje, ki vsak dan skrbijo, da so zaposleni siti in zadovoljni. Večinoma je vse samopostrežno, glavne obroke pa ti pripravijo kuharji kar pred očmi (zavijejo burito, popečejo meso itd.). Ob obroku je na voljo tudi neomejena količina pijače. Na dan, ko smo obiskali Google so ravno imeli piknik, kjer so na odprtem pekli meso na žaru. Vsega v neomejenih količinah, povsem brezplačno…

Poleg odličnega prehranjevanja je v podjetju poskrbljeno tudi za športne aktivnosti in zabavo. V Googleplexu se nahaja velik bazen, ki je na voljo zaposlenim, fitness z vsemi mogočimi napravami, zunanje in notranje odbojkarsko igrišče, “endless” bazeni, košarkaško igrišče, joga dvorana, dvorana za aerobiko, pink pong miza itd. Na voljo je tudi brezplačna masaža in druge podobne luksuzne storitve. Za zabavo imajo več igralnih konzol, fliperjev, biljardno mizo, šah in vrsto družabnih iger, ki jih igrajo med odmori ob prostem času. Največje razvajanje za zaposlene pa je zagotovo ogrevana straniščna školjka in mehanizem, ki ti sam opere in posuši zadnjo plat po opravljeni dolgi potrebi. Ampak tukaj se vse bonitete še ne končajo. Vsem zaposlenim je na voljo v bližini tudi vrtec za otroke, zdravnik, zobozdravnik, psiholog in celo pralnica perila. Če želiš pa lahko s seboj pripelješ svojo domačo žival.

Vsi zaposleni imajo na voljo do 20% časa (en dan v tednu), da ga posvetijo povsem svojim idejam in projektom. Izkazalo se je, da je v tem času do sedaj prišlo do kar nekaj novih izvirnih aplikacij. Prav tako imajo skoraj vsi zaposleni tedensko predstavitev svojega dela, napredka, novih aplikacij in tehnologij. Tako pride do izmenjave znanja, mnenj in izkušenj. Delo poteka v majhnih skupinah, ki delujejo dokaj spontano, kreativno, fokusirano in predvsem hitro. V podjetju so prepričani, da ima lahko vsak zaposleni izjemno dobro idejo, zato se vse spodbuja, da izrazijo svoje mnenje ali predstavijo svoje ideje. Pomembna vrednota v podjetju, ki je bila takoj vidna je tudi ta, da si googlovci vedno med seboj pomagajo. Če nekdo potrebuje pri določeni aktivnosti pomoč, so mu drugi takoj na voljo. Drugače pa je delovni čas v podjetju povsem fleksibilen, googlovci pa si seveda lahko privoščijo tudi počitnice.

Ena izmed prvih misli ob vsem tem seveda je, kako preprečijo, da zaposleni ne zlorabljajo vseh teh bonitet – pač zelo malo delajo in uživajo celotni luksuz. In odgovor predstavnice podjetja je bil: “We simply don’t have people who suck”. V Googlu se namreč lahko zaposlijo le najboljši, z dobrim povprečjem iz najboljših univerz, ali pa tisti, ki so se že dokazali na kakšnem odprtokodnem projektu ali kje drugje. Iščejo talentirane posameznike, s pravim odnosom do dela, ki se želijo osebno in poslovno razvijati skupaj s podjetjem. Odnos do dela naj bi se kazal že v času študija, zato je lahko povprečje dober pokazatelj tega odnosa. Z vidika človeških virov v podjetju verjamejo v trdo delo, sproščeno atmosfero in v kreativnost, ki je posledica sodelovanja talentiranih posameznikov z različnim ozadjem in naborom veščin. Zanimiva je tudi izjemno velika pripadnost podjetju. Večina zaposlenih nosi majice Google v najrazličnejših barvah, polo majice, kape, šale in druge kose oblek, uporablja njihove kemike, svinčnike, značke itd. Moč in pripadnost blagovni znamki je res neverjetno močna. Podjetje ponuja tudi te stvari vsem zaposlenim povsem brezplačno.

Vse te bonitete imajo seveda jasen motiv. Večina zaposlenih preživi od 12 do 18 ur v podjetju in celotni čas enostavno ne morajo biti zbrani in fokusirani. Z vsemi temi bonitetami se ohranja njihova produktivnost, saj si v odmoru privoščijo lahko tako zdrave in hranljive obroke, kot tudi rekreacijo. Celoten sistem je zasnovan tudi tako, da spodbuja druženje, skupno zabavo in interakcijo zaposlenih, kar pa je pomemben element osebne sreče. Ob vsem tem pa je spet tu v ospredju dejstvo, da so v podjetju zaposleni le najboljši, ki jim delo predstavlja izziv in v vsem skupaj uživajo. Tako ne pride do zlorab bonitet, Google pa znova in znova preseneča z novimi izjemnimi izdelki.

Google je zakon!

Print PDF