Z uporabo aplikacije klici potekajo prek internetne telefonije (VoIP), ključno pa je to, da sogovornik sploh ne opazi nobene razlike. Poleg tega, da tudi vi lahko pokličete kogar koli iz vašega računalnika, vas drugi lahko tudi pokličejo na vaš računalnik. Simobilova aplikacija, katero uporabljam omogoča brezplačne pogovore ter “instant messaging” med računalniki, klice z računalnika na mobilne in stacionarne številke v Sloveniji in tujini, ohranitev vaše Si.mobilove telefonske številke pri klicanju z računalnika, hkratno zvonjenje na računalniku in telefonu ter pošiljanje sporočil SMS v vsa mobilna omrežja iz računalnika.

Aplikacija je izjemno koristna predvsem zaradi dveh dodanih vrednosti. Prva so cenejši klici iz tujine, saj klice plačujete po istih cenah, kot če bi klicali iz Slovenije. Ne glede na to, na katerem koncu sveta ste, če imate pri sebi računalnik, slušalke z mikrofonom (priporočljivo) in povezavo do interneta, lahko pokličete kogar koli, po enaki ceni in še bolj učinkovito, kot če bi doma klicali iz vašega mobilnega telefona. Vsakič, ko sem v tujini z veseljem koristim to prednost.

Druga prednost je hitrejše pošiljanje SMS sporočil, sploh če jih napišete veliko. Uporaba računalniške tipkovnice je veliko bolj prijetna in učinkovita. Ta prednost je toliko bolj ključna, če nimate Blackberry-ja, ali katerega drugega telefona s fizično (QWERTY) tipkovnico. Uporaba aplikacije ima zagotovo še nekaj drugih prednosti, med katerimi velja omeniti tudi izognitev sevanju pri daljših pogovorih.

Storitev je potrebno aktivirati pri operaterju, stane pa vas nekaj evrov mesečno. Prijetno in ugodno telefoniranje iz tujine.

Print PDF

Koncept ustvarjalne družbe, ki danes vlada svetu, je bistveno mlajši kot pa moje prve delovne izkušnje. Tako so bila tudi moja prva opravila povsem fizične narave. Za te izkušnje sem hvaležen. Naučil sem se, kaj pomeni Murphy-jev zakon, še bolj pa to, da s fizičnim delom ne prideš daleč, sploh če imaš kanček večje ambicije v življenju (razen, če si npr. vrhunski športnik). Število ur in obseg dela, ki ga lahko narediš z mišicami, je skrajno omejen.

Če pomislim malo nazaj, je bila moja prva “služba” poleg organizacije šolskih plesov, raznašanje letakov; preko študenta servisa v dijaških letih seveda. Ugotovil sem, da naj še tako hitim in skušam biti ekstremno produktiven, sem omejen s fizičnimi zakoni, ki skrajno omejuje velikost dodane vrednosti, ki jo lahko proizvedem. Mezdo pri fizičnemu delu izjemno težko povečaš. Pri tem seveda moram takoj izpostaviti, da je potrebno ceniti prav vsako delo in prav vsakega človeka, da ne bi bilo kakšne napačne interpretacije.

No, glede na to, da letakov nisem raznašal sam, je bilo vsaj veliko zabavnih scen, od bežanja pred hišnimi čuvaji, srečanj z zanimivimi ljudmi, sploh v bolj pestrih predelih Ljubljane. In na tej točki moram zopet takoj izpostaviti, da so vsi “razvpiti” deli Ljubljane prav prijazni – sam sem praktično rojen Fužinčan in je super naselje.

Naslednja služba prežeta s fizičnim delom je bila delo figurnata. Sicer je že ime za to delo malce šaljivo (geometri te z “liziko” pošiljajo okoli zabijat kole, kjer bo stala novogradnja), sem pa imel super sodelavce, ki so se res potrudili, da je bilo delo čim bolj pestro. Za povrh pa po tem delu verjetno še nikoli nisem toliko prehodil in bil v naravi, kar je samo pozitivno.

Sem pa kot figurant dobro spoznal Murphyjev zakon. Predstavljajte si kvadratne kilometre travnika, kjer bo potekala nova cesta, nekje na sredini pa majhno trnjevo grmovje obdano s koprivami. Seveda je bilo pri vseh kvadratnih kilometrih površine potrebno zabiti kol ravno med tistimi nekaj metri trnja in kopriv. In glede na to, da se ne bi ravno hvalil z izjemnimi atletskimi sposobnostmi, sem bil sam dostikrat bolj zdelan, kot pa tisto grmovje. Sicer sem kasneje spoznal, da ima v podjetništvu še večkrat Murphy prste vmes, ampak stvari so od daleč vedno videti lepše.

Zato sem sklenil, da bom poskusil raje z intelektualnimi deli. Naslednje delo je bilo v računovodstvu. Naučil sem se izjemno veliko. Plačilo je bilo dobro. Pri vsem skupaj pa je bil zgolj en problem. Delo ni bilo ustvarjalno in pestro; vsaj zame ne, ker administracija ni ravno moja prednost. Seveda pa je veliko ljudi, ki v tem izjemno uživa in jih izjemno spoštujem. Če je kakšen poklic, ki je pri nas premalo spoštovan, je to poklic računovodje.

Po računovodstvu sem seveda tako kot vsak študent opravljal še mnogo drugih različnih del in povsod sem videl podoben vzorec, ki me je močno šokiral. Velik del ljudi čas svojega dragocenega življenja preživet v službi, praktično vrže stran.

Zjutraj se komaj “primajejo” v službo. Nato opravljajo skupino sodelavcev, ki jih ne marajo. Komaj čakajo malico. Nato kosilo. Nekaj stvari naredijo, ko ravno pride mimo šef (hvala za alt + tab) in preden odidejo domov se še skregajo s kakšnim sodelavcem. Po možnosti mimogrede vzamejo še kakšno službeno pisalo za domov, potem pa hitro na kavč in pred televizijo. Petek ob 16h je eden izmed redkih svetlih točk službe. In enako ponavljajo 30 let. Ali ni življenje bolj dragoceno?

Dovolj o zgodovini mojih vsakdanjih študentskih del. Vse zapisano me je vodilo do tega, da sem začel raziskovati družbene pojave, kako delujemo, predvsem pa v katero smer se gibljemo v prihodnosti. In najpomembnejša kategorija pri proučevanju družbe s kariernega vidika do katere sem kmalu prišel je družba znanja. Koncept, ki ga je prinesla informacijska revolucija in je diametralno nasproten od vseh sistemov prej, ki so bazirali na fizični moči. Od fizičnega dela je glavni output gospodarstva prišel k ustvarjalnosti.

Poglejmo si nekaj zakonitosti družbe znanja in ljudi, ki uspevajo v tej družbi (mogoče v mojih besedah nekoliko idealiziran opis v upanju, da gremo res v to smer):

1. Ne glede na vse ostalo napisano v nadaljevanju, je nujno, da človek najprej spoštuje vsako delo, vsakega človeka in je predvsem dober človek. Tudi če je inženir jedrske fizike ali trojni doktor ali miss sveta, lahko pomaga pri prav vsakem fizičnem opravilu, pobere smeti, ki ležijo na cesti, odstopi stol na avtobusu, je prijazen do vseh ljudi in predvsem prispeva k lepšemu življenju vseh. Prav tako so vedno ljudje, ki so na slabšem in jim je vsak dolžan pomagat. Bolj kot kar koli drugega je pomemben odnos do soljudi. Večji je človek v duhu, ki opravlja povprečno delo in ima pozitiven odnos do okolice in družbe, kot pa človek, ki ima izjemne karierne dosežke in v nečimrnosti viha nos nad svetom.

2. V družbi znanja (=ustvarjalni družbi) je večino družbenega proizvoda ustvarjenega z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, ki bazira na talentih posameznika. Ustvarjalni potencial posameznika lahko producira neprimerno večjo vrednost, kot pa fizično delo. To pomeni, da v druži znanja uspevajo predvsem tisti, ki so drzni, inovativni, drugačni in delajo stvari za katere so talentirani. V družbi znanja je bistveno ustvarjati nekaj novega, ne pa ponavljati že produciranega.

3. Če želiš biti uspešen v družbi znanja, moraš početi tiste stvari, ki te veselijo, predvsem pa biti to, kar v resnici si. Družba znanja ne pozna sprenevedanja, ne poudarja več formalnih listin, tudi diplome ne, družba znanja ceni predvsem bistvo posameznika (če je to zdravo), njegove namene, srčno moč in ustvarjalni potencial. Družba znanja zahteva, da si to kar si, prevzameš odgovornost za svoje življenje, si postaviš lastne cilje in se na podlagi angažiranega talenta samoaktualiziraš.

4. Ustvarjalna družba ne izključuje fizičnega dela, zahteva pa talent. Na primer za frizerja h kateremu hodim je iz letala vidno, da je talentiran za striženje. Avto peljem popravljati zgolj mehaniku, ki neizmerno uživa, ko odpre pokrov motorja. Mizar, ki mi popravlja pohištvo, obvlada svoj posel. In ni ga lepšega, kot opazovati talentiranega človeka, ki uživa v svojem delu. Vsakemu z veseljem dam bistveno večjo napitnino. Ključno vprašanje v družbi znanja je, kaj znaš?

5. Ustvarjalna družba omogoča enakopravnost in vzpon žensk. Dejstvo je, da so v prevladovanju fizičnega dela moški imeli nekaj prednosti. Zato so odhajali v službo, ženske pa so doma skrbele za otroke. V ustvarjalni družbi pa je pomemben predvsem intelektualni potencial in talent. Tukaj ženske prav nič ne zaostajajo, verjetno so še v ospredju. Zato tudi vedno več žensk vidimo v politiki, podjetništvu, managementu ipd. In prav je tako. Družba znanja pričakuje, da se ženske povzpnejo.

Pri tem je pomembno predvsem to, da ženske ne poskušajo biti uspešne na moški način (alfa samec). Še slabše bi bilo, da ženske prevzemajo vodilno družbeno vlogo na podlagi ženskih slabosti. Ena izmed šal pravi, da dokler so moški vladali državam, so bile vojne, ko bodo ženske, bodo pa države med seboj skregane. Ključno je, da delovanje bazira na čustveni inteligenci in sodelovanju, ki je ena velika prednost žensk.

Tukaj lahko naredimo še korak dlje. Kapital in talent ne ločita zgolj spola, temveč tudi ne barve kože, verskih prepričanj, priimka staršev ali katere koli druge kategorije, ki je na veliko žalost še lahko predmet diskriminacije v današnjem svetu. Ustvarjalna družba da možnost uspeha vsakemu, ne glede na to od kje je in kdo je, če ima le dobre namene in je dober človek.

6. Poleg čustvene inteligence je v družbi znanja ključno interdisciplinarno sodelovanje. Čebele, mravlje in še marsikatero drugo primitivno živo bitje se je naučilo pomena sodelovanja. V družbi znanja brez interdisciplinarnega sodelovanja ne gre. Zato imajo razvite države kampuse, “think tank” skupine in podobno. Inštitucije znanja so tesno integrirane z gospodarstvom, gospodarstvo s finančnimi trgi, vrednote ljudi pa s spodbujanjem podjetnosti in inovativnosti. V družbi znanja se spoštuje drugačnost, drznost, izstopanje in znanje z visoko dodano vrednostjo.

Najbolje plačana dela v prihodnosti bodo tista dela, ki bodo bazirala na znanju z visoko dodano vrednostjo, prav tako pa na inovativnosti in talentu. Tlačenje ljudi v konzervo povprečja, uravnilovko enakosti ter vseh drugih vrst šablon in kalupov bo formula za propad družbe.

Če danes pogledate družbe, ki najbolje funkcionirajo po svetu, imajo najboljše univerze z znanstveno ter pedagoško komponento, prav tako pa ustrezno komercializacijo znanja. Trudijo se privabiti najboljši talent iz vsega sveta, fokus je na nekaj prebojnih tehnologijah, vrednote ljudi pa spoštujejo raznolikost in družbeno pestrost. Ko zaigra talent kapital pleše. V primeru, da družba v sklopu svojih vrednot (donacije, odnos, pomoč ipd.) in ne pod pretvezo “socialnega čuta“, skrbi še za socialno varnost, lahko govorimo o resnično kakovostni družbi 21. stoletja. Kapitalizem z dušo.

Šibkih posameznikov ni, so le šibke družbe, ki posamezniku ne omogočajo samoaktualizacije. Zaradi lastnega strahu. Obenem pa se je potrebno zavedati dejstva, da je končna odgovornost nenazadnje na ravni vsakega posameznika. Mi smo tisti, ki ustvarjamo družbo. Ko pridete do spoznanja, kaj so prave kompetence v družbi znanja, je pomembno le še to, da začnete vlagati vase.  Na dolgi rok, vam zagotovo lahko uspe. Ampak danes je res vse to na ravni posameznika.

Potrebno je investirati tako v mišice, ker je zdrav duh lahko le v zdravem telesu, na tem temelju pa v svoj intelektualni in ustvarjalni potencial; samo tako lahko v družbi znanja naslikate svojo življenjsko mojstrovino. Ob vsem tem pa je nujno, da ohranimo dobro srce, enako kot v vseh junaških filmih. Nujno je, da navdihe iz platna prenesemo še v realno življenje.

Sedaj, ko razumemo okvire, kako deluje družba znanja, pa lahko jasno opišemo tudi, kaj je formula za neuspeh v takšni družbi. To zajema tako od opravljanja dela, ki te ne veseli, žrtvovanja svojega življenja televiziji, ignoriranja svojih talentov, pa vse do pretvarjanja, da dejansko kaj delaš na delovnem mestu, jamranja, prelaganja osebne odgovornosti na državo, izključevanja, diskriminacije, odpora do tehnologij, nasilja, nespoštovanja drugačnosti in vseh družbenih struktur, vzvišenega odnosa, ohranjanja statusa quo, izkoriščanja z etiketo socialnega čuta, zajedanja v družbeno premoženje, spanja na lovorikah in še bi lahko naštevali.

Lahka pot bo s časom postala težka. Zdravilo za strah je ljubezen.

Vi ste potencialno najbolj donosna naložba v vašem življenju. Vi ste tisti, ki morate priti do svojega bistva. Na vas je, da angažirate svoje talente. Na vas je, da vlagate vase in se razvijate, v vseh tistih stvareh, v katerih uživate. Dolžni ste pokazati svetu kaj zmorete in zasijati z vsem, kar znate. Pa ne glede na to, katero je to področje. Povežite se z ljudmi, s katerimi boste lahko skupaj uspeli. Vsi vas bomo spoštovati; vsi vas bomo občudovali, kako zmagujete v družbi znanja.

Na vseh nas pa je, da skupaj sestavljamo družbo sodelovanja, v kateri prav vsakemu omogočimo možnosti samoaktualizacije in svetle prihodnosti; ne glede na spol, raso, vero, družinsko ozadje, izobrazbo in ne glede na katere koli druge faktorje, ki sestavljajo bistvo človeka in bi si jih kdor koli kakor koli drznil soditi. Zavedati se moramo, da noben sistem ni slab sam po sebi, ljudje smo tisti, ki ga lahko naredimo dobrega ali izkoristimo v strahu in lenobi.

Zaključimo. Želim vam uspešen prehod v družbo znanja in bistveno večji uspeh, kot si sploh upate sanjati!

Print PDF

(1) Prva skupina ljudi, ki je tudi daleč največja, še vedno živi v zanikanju, v sanjskem svetu, da je vse skupaj zgolj medijsko potenciranje, zrežirana filmska drama, ter da je zgolj še vprašanje časa, kdaj se bodo stvari vrnile na stare tirnice vzpona in rasti. Tema jih ne gane kaj preveč, prav tako pa ne razmišljajo, ali lahko k spremembi situacije na bolje na kakršen koli način prispevajo tudi sami. Odgovornost je še vedno na državi in politikih.

(2) Druga skupina ljudi se izjemno dobro zaveda, kako daleč smo zabredli, vendar gledajo predvsem na lastne kratkoročne interese. Zavedajo se najhujših scenarijev in v strahu nižajo svoje moralne meje ter skušajo akumulirati čim več premoženja (legalno ali celo nelegalno), dokler je to še možno; če ne to, pa ohraniti svoje pravice ali zaščiti svojo pozicijo ne glede na ceno. Nenazadnje pa so v tej skupini prav tako tisti, ki upajo na neko čudežno rešitev ali vrnitev k starim sistemom. Pogled na situacijo je preveč individualno naravnan, ali pa kratkoročen in premalo širok. Ne razumejo, da se bomo za rešitev mogli vsi do neke mere odreči svojim materialnim standardom in pravicam. Tako ali drugače.

(3) Tretja skupina ljudi pa je izjemno zaskrbljena. Zavedajo se resnosti situacije, v kateri se nahajamo, iščejo rešitve, vendar ne vidijo izhoda. Radi bi prispevali, premaknili stvari, naredili vsaj majhen preobrat, vendar je okolje tako nestabilno, negativno, nestrpno, zavedanje pa tako nizko, da se nimajo kam opreti. Na koncu se zato raje vržejo v pasivnost.

Na koncu lahko ugotovimo, da je v vsakemu izmed nas malo karakteristik vsake skupine, ena pa je bolj poudarjena. Lahko malo bolj, lahko izjemno. Nobena skupina pa s svojim odnosom ne vodi k rešitvi. Ne pasivnost, ne zanikanje, ne skrb za lastne interese, ne upanje na čudežno rešitev, ne bodo rešile situacije. Tokrat gre za igro na vse ali nič, ali vsi dobimo, ali pa vsi izgubimo. Zato je nujno potrebno, da stopimo skupaj, pa ne glede na to, katere karakteristike opisanih skupin prevladujejo v nas samih. Vsak od nas ima svoja prepričanja, svoj prav. Vendar je sedaj resnično prišel čas, da damo ta naša prepričanja na stran.

Najprej si poglejmo resnosti situacije v kateri se nahajamo. Ali je situacije res tako dramatična, da je potrebno delati tak »halo«? Še bistveno hujša kot to. Problem je seveda jasen. Prezadolženost. Naliti si moramo čistega vina in si jasno in glasno priznati, da zapravimo bistveno več, kot si zaslužimo, oziroma ustvarimo. Standard, ki ga živimo, je umeten. Ni ustvarjen (zgolj) z ustvarjalnostjo, trdim delom, podjetnostjo ipd., vendar tudi z zadolževanjem. Bistveno prevelikim zadolževanjem. Situacija v državi ni nič kaj drugačna, kot pri posamezniku, ki živi preko vseh svojih zmožnosti, na kreditih, brez kakršnih koli skrbi, kako jih bo odplačal, opit od materialnih užitkov. To je prva in največja napaka finančne nepismenosti. In slej kot prej pride dan streznitve.

Oporekati, da se standard v zadnjih 20 letih ni strmo izboljšal nima smisla. Poglejte vozni park. Nabito polne nakupovalne centre. Še bolj polne restavracije. Opremljenost stanovanj. Lepoto mest. Potovanja sem ter tja. Živimo izjemno visok standard. Samo ne zavedamo se ga. Še manj pa se zavedamo, da si ga v bistvu ne zaslužimo. Zato, ker ga v veliki meri financiramo z zadolževanjem. Denar si sposojamo od držav in drugih inštitucij, ki ustvarjajo presežke, zato da lahko živimo luksuzno življenje. Eno najbolj luksuznih in najlepših življenj na zemeljski polobli. Če ste kdaj odpotovali iz kontinenta, lahko odkrito priznate, da je življenje v Sloveniji, kot življenje v raju na Zemlji. Pa še hvaležni ne znamo biti za to.

Poglobimo se sedaj nekoliko bolj v problem; poenostavljeno sliko naše države. Vsak dan se zadolžimo več milijonov evrov; nekje med 2 in 3 mio €. Vsak dan. Danes 2 mio €. Jutri 2 mio €. Pojutrišnjem 2 mio €. Vsak dan. Zato, da lahko vzdržujemo standard, ki si ga ne zaslužimo. In stopnja zadolževanja se še veča. In veča. Obresti pa so vedno dražje, ker posojilodajalci niso več prepričani, če bodo te dolgovi lahko odplačani. Iz tujine smo deležni več in več žuganja.

In zato ni kriva (samo) vlada. Za to smo krivi vsi mi. V prepričanju, da lahko brez večjih posledic ohranimo vse prednosti socializma, ki je stremel k druženju, enakosti, varnosti in odgovornosti države za posameznika ter prednosti kapitalizma, ki je v naša življenja prinesel razcvet materialnih dobrin, tehnologije in svobode, smo si nakopali strašanske dolgove. V realnosti pa je tako, da ali ustvarjaš veliko dodane vrednosti in si lahko veliko privoščiš, ali pa skrbiš za razcvet socialnega življenja in ležernosti in se obenem predajaš asketstvu materialnih dobrin. Imeti oboje hkrati pa žal ne gre. Najbolj smiselno pa je seveda ravnovesje, nekaj med enim in drugim sistemom, vendar bo pot do novega sistem še dolga.

Slovenija pa je le snežinka na vrhu ledene gore, saj smo nenazadnje izjemno majhna država v EU. In še nismo toliko zadolženi, kot nekatere druge države – Grčija, Italija, Španija. Smo pa na izredno dobri poti enakega scenarija. Bankrota države. Na tej točki velja še kot zanimivost izpostaviti, da Evropo v grobem lahko razdelimo na dva dela; eden je mediteransko-katoliški, kjer je poudarjeno dobro življenje, drugi del je protestantski-mrzli sever, kjer veliko več temelji na pridnem delu in ustvarjanju. Vpliv klime, verskih prepričanj, zgodovine in mnogih drugih faktorjev je trdno zasidran v vrednotah narodov, kar pa je izjemno težko spremeniti. Poglejte pa, kdo rešuje koga in zakaj.

Vendar zgodbe tukaj še ni konec. Tudi zadolženost nekaterih evropskih držav je zgolj vrh ledene gore. Evropa se namreč stara. Breme zdravstvene blagajne je vedno večje. Pokojninski sistem nevzdržen. V inovativni prebojnosti pa zaostajamo. Prav tako v gospodarski rasti. Govorimo o dejansko tempirani bombi. Tudi če sedaj Evropo nekako rešimo, nas bodo enaki problemi čakali zelo kmalu. Le še toliko večji bodo.

Poglejmo si možne scenarije; zelo čez palec in zelo pavšalno, glede na to, da nisem makroekonomist. Poleg tega pa ga skoraj ni več živega človeka, ki bi lahko predvidel vse posledice posameznega scenarija, glede na kompleksnost sistema.

Najboljši in najmanj verjeten scenarij je hitro okrevanje gospodarstva, inovativni podjetniški preboji, hitrejša gospodarska rast in reprogramiranje dolgov. Vendar glede na zgodovino in trenutno stanje Evrope malo verjeten. Dokler ne bomo bolj tolerantni do neuspeha, merili učinkovitost na vsakem koraku in spodbujali vrednote podjetnosti, se bo to izjemno težko zgodilo.

Drugi pozitivni možni scenarij je verjetno nekaj v smislu delnega odpisa dolga, ponovnega dogovora o plačilu obrestih ter ročnosti in »resetiranja« ekonomije; vendar je glede na višino dolga vprašanje, kaj bi se zgodilo z bankami in drugimi, ki kupujejo evropske obveznice. Če nimajo ustrezne strukture tudi zdravih naložb bi to lahko pomenil velik kolaps finančnega sistema.

Poleg tega pa bi bil to verjetno zgolj kratkoročni ukrep, saj situacija vodi zopet do tega, da bi bila Evropa ponovno kmalu v velikih dolgovih; razen, če se ne bi zelo hitro močno spremenile navade ljudi, strukturo prebivalstva pa bi uspeli nekako pomladiti. Vendar to ni enostavno možno.

Tretji prav tako pozitiven scenarij bi lahko bil močnejša integracija EU cone, uvedba evropskega davka in reprogramiranje dolgov. To bi imelo minimalni kratkoročni vpliv na standard življenja, mogoče celo pozitivnega na podlagi večjega tržnega sodelovanja Evropskih držav. Vendar glede na politično razglašenost Evrope, ki je posledica pestre zgodovine, bo to bilo izjemno težko. Ni pa izključeno, glede na to, da se mnogim državam zapirajo vse druge možnosti. Ljudje se združijo, ko imajo skupnega »sovražnika«, ki je v našem primeru dolg.

Pojdimo še na drugo stran. Daleč najhujši možni scenarij je vojna. Razpad EU. Drastične razlike med državami, ki držijo EU pokonci in tistimi, ki se vozimo na vlaku (mediteranske države). Ne velja zanemariti, da so za dobro stoječe države EU, ostale manj tako cvetoče države, še vedno pomembni trgi. Vendar nekako se vidi, da je utapljanje teh držav v dolgovih sod brez dna in zato pomoči ne bomo morali prejemati v nedogled. Tako lahko kar nadaljujemo z negativnim. Upori in demonstracije. Nasilje. Borba za preživetje. Hujša kot je situacija, nižje so moralne meje ljudi.

Takoj za tem scenarijem je drugi negativni scenarij dolgoletna depresija, hiperinflacija, upad kupne moči, leta in leta do okrevanja gospodarstva. Tek na mestu in hlastanje po zraku. Srčno lahko upamo, da se bomo izognili obema scenarijema. Ne glede na naše upanje, pa brez velikih sprememb, šokantnih sprememb, žal ne bo šlo.

Gremo na naslednji scenarij. Lahko si še nekaj časa zatiskamo oči. Umetno še naprej vzdržujemo standard z različnimi makroekonomskimi ukrepi in upamo na čudežno zdravilo. Na čudež. To, kar se že dogaja zadnje dve leti, po velikem finančnem kolapsu, ko je gospodarski cikel jasno pokazal, da neskončna eksponentna rast ni možna, pa ne glede na to, kako močno si jo želimo ali pričakujemo.

Velika verjetnost je, da si bomo še nekaj časa skušali zatiskati oči. Dokler ne bomo prisiljeni v spremembe. Vendar to ne vodi v neben pozitivni scenarij. Le še težje bo. Predvsem pa so takšne spremembe običajno zelo boleče. Smo v negativni spirali in čas ni na naši strani. Mogli bi ukrepati hitro, pa raje malo mižimo in se malo spogledujemo, ali se to res dogaja. Gospodarstvo pa umira. Počasi in po koščkih.

Mogoče se bo našla še neka vmesna rešitev. Z izjemno inteligentnim, strateškim in hitrim ravnanjem odgovornih ter sodelovanjem prebivalstva. Poudarek na tej točki je na sodelovanju prebivalstva.

Za nas Slovence bo vse to skupaj še bistveno težje. Izkusili smo dobri dve desetletji najslajšega kapitalizma. Hitra ekonomska rast zahoda, informacijska revolucija z drastičnim povečanjem produktivnosti, denacionalizacija premoženja in mnogi drugi mehanizmi, ki so posamezniku v roke hitro prinesli lepe vsote premoženja. In zdelo se je lahko, sanjsko. Svet pa nas je vmes prehitel.

Sedaj spoznavamo pravi kapitalizem. Do sedaj nismo razumeli, da je veliko denarja lahko breme. Nismo razumeli koncepta tveganja. Zato še kar obsojamo podjetniške poskuse. Nismo razumeli, da borze in trgi tudi strmo padajo. Vse se dogaja v ciklih. Še kar ne verjamemo, da se to resnično dogaja. Vendar samo zavedanje in kompetentnost sta danes ključ do uspeha. Jasno je, da se je strmi val razvoja zahoda končal. Tako se šele sedaj lahko dodobra zavemo potrebe po zanju, interdisciplinarnosti, sodelovanju, inoviranju in podjetništvu. Brez tega ni uspeha v kapitalizmu.

Pri tem nikakor ne želim podcenjevati vsega pozitivnega, kar se je dogajalo leta ob in po osamosvojitvi. Bilo je mnogo izzivov, negotovosti in potreb po hitrem preobratu. Gospodarstveniki, politiki, vsi državljani so se izkazali. Ker smo stopili skupaj, imeli skupno vizijo in za njo garali. In jo tudi dosegli. Bili smo zgodba o uspehu in marsikdo si zasluži državno medaljo največjih časti za tak epski preobrat.

Sedaj se nahajamo v podobni situaciji. Čas je, da stopimo skupaj. Potrebujemo novo vizijo, za katero bo potrebno ponovno garati. Situacija pa je bistveno težja in kompleksnejša, ker je tak postal celotni svet. Nepredvidljiv. Našo produktivnost in odnos do dela bomo morali drastično spremeniti. Razvijati bo potrebno talente. Vlagati bo potrebno v kompetence. Inovirati in dodajati vrednost. Razviti bo potrebno toleranco. Razumeti multikulturnost. To so osnovne sestavine vala nove rasti, ki ga lahko ustvarimo zgolj sami.

Osredotočimo se zato sedaj še bolj na pozitivno. Naloga politike je, da nam pomaga pri viziji in infrastrukturi, da se bomo za to vizijo lahko borili. Nato pa je potrebno sodelovanje ljudi. Vsekakor je možno, marsikatera majhna država na svetu trenutno doživlja razcvet. Izgovorov ni. Zato se vprašajmo, kaj lahko naredi vsak izmed nas, da bo prehod lažji. Namreč breme bo na koncu na vseh nas. Ne na državi. Ne na vladi. Na vseh nas. Na naših otrocih. Na naši prihodnosti; in to bi radi imeli mirno, polno razcveta, možnosti in vizij. V krizo smo se pahnili sami in iz nje se lahko rešimo zgolj sami. Zato sodelujmo.

Edino smiselno je, da vsak od nas že danes, ta trenutek naredi nekaj, da bo ta prehod lažji. Za nas Slovence, trden, bister in priden narod, je še toliko bolj pomembno, da naredimo nekaj na svoji ravni zavesti, ker v nekaterih pogledih zaostajamo desetletja za preostalim svetom. Čeprav to sploh ni potrebno. Tudi za Evropo, pa čeprav so nekatere države bistveno bolj zadolžene kot mi. Vendar se jim hitro približujemo, pred preostalim nezadolženim delom sveta pa zaostajamo.

V nadaljevanju se tako nahajajo nekatere čisto osnovne stvari, kaj VI lahko naredite. Prav VI. Že danes. In nato vsak dan. Zase, za svoje otroke, za vse nas. Namreč to je edina pot v svetlejšo prihodnost Slovenije, prav tako pa Evrope.

(1) Ne zatiskajte si oči – Velika večina ljudi si še vedno zatiska oči. Živijo standard, kot so ga živeli pred krizo in tiho upajo, da bodo stvari minile. Ne bodo. Če si zatiskate oči ste skoraj enako krivi, kot če stanje povzročite. Zato se aktivirajte in se čim bolj proaktivno ukvarjajte s problemom. Zaradi sebe, vaših otrok in vseh nas. Berite, preučujte in razmislite, kako lahko prispevate pri vsem tem, kar je navedeno v nadaljevanju. Bodite aktiven državljan. Dlje, kot si boste zatiskali oči, težji bo prehod. Pripravljati se morate začeti danes. Prvi korak je priznanje, da smo vsi zavozili. Uživanje življenja nas je premamilo in pozabili smo pogledati bilanco, ali si res zaslužimo to, kar imamo.

(2) Osredotočite se na pozitivno – Ne glede na to, kako hudo je, se nujno osredotočite na pozitivno. Tudi če v prihodnosti pademo nekaj stopenj na gospodarski lestvici, smo še vedno daleč od borbe za preživetje. Dokler imamo streho nad glavo, hrano in zdrave možgančke, vedno lahko situacijo obrnemo in naredimo preobrat. V temi se vidijo zvezde. Intelektualni kapital je namreč v sodobni ustvarjalni družbi najpomembnejši in tega imamo veliko. Na drugi strani pa širjenje negativne energije povzroča zgolj še večje probleme. Ko se dobivate z ljudmi spreobrnite njihovo negativno energijo v pozitivno. Motivirajte jih. Če delate z mediji se osredotočite tudi na pozitivno in na rešitve. Predvsem pa razmišljajte o sodelovanju. Le skupaj in s pravim pristopom nam lahko uspe.

(3) Ne demonstrirajte in ne mečite kamnov v parlament, vendar podprite spremembe – Država se zadolžuje zato, da se vzdržuje stopnja socialne države. Prihodki nas državljanov so danes bolj enakomerno porazdeljeni, kot ob osamosvojitvi. Niso problem samo tajkuni, niso problem samo nekateri politiki, problem smo vsi. Prav si. Matematika je enostavna. Število aktivnega prebivalstva in produktivnost aktivnih je bistveno premajhna, da živimo standard, kot ga živimo. En delovno aktiven državljan mora ustvariti še za tri druge (otroci, študentje, upokojenci, porodniške, bolniške, ipd.). Pri tem, da imamo tukaj še zdravstveno blagajno, ki potrebuje vedno več in več. Kristalno je torej jasno, da je scenarij nevzdržen.

Glavni problem je torej v nas vseh. To se je lepo pokazalo tudi na referendumih. Ne podpremo nobene spremembe, nismo se pripravljeni odreči niti kančku pravic, niti za prihodnost naroda in za svoje otroke. Vendar ne glede na to, kdo bo v prihodnosti vladal, zadeva ni rešljiva. Se matematično enostavno ne izide. Lahko še toliko računamo, obračamo številke, rešitve ni. Delovno aktivnega prebivalstva bo vse manj, v produktivnosti in inovativnosti pa bolj in bolj zaostajamo. Edina rešitev, pa naj bo še tako idealistična je, da vsak od nas naredi nekaj na sebi in živi kot zgled drugim. Naredi na sebi tudi tako, da se v dobrobit vseh odreče delu svojih pravic in standardu, skrbi zase, ne lenari, prispeva, razmišlja, je delovno aktiven. Čisto malo je potrebno.

(4) Ustvarjajte dodano vrednost in ne izkoriščajte – V življenju sta samo dve možnosti. Ali ustvarjate dodano vrednost, ali jo mora ustvarjati namesto vas ustvariti nekdo drug. To se pravi, da mora ta nekdo delati za dva. Poglejte razmerje med vašimi prihodki in premoženjem ter na drugi strani vašo dodano vrednostjo ter si odkrito priznajte, ali je to razmerje smiselno. Čisto pri sebi, ni potrebno nič razpravljati z drugimi. Najbolj pomembno je, da ste odkriti do sebe, svoje vesti ter da ohranjate integriteto.

Če živite na račun drugih in imate zdravo telo ter bistre možgane, začnite ustvarjati. Začnite koristiti svoje talente in pokažite svetu kaj znate. Ustvarjajte. Vsak evro bo bistveno bolj sladek in bistveno bolj skrbno boste z njim ravnali. V primeru, da ste pa podedovali ali kako drugače prišli do večjega premoženja, pa z njim delajte nadvse modro. Premoženje vam je življenje zaupalo, da z njim ustvarite še več, zase in za druge. Vsak evro, ki ga dobite, pa si ga ne »zaslužite«, ker ni posledica ustvarjene dodane vrednosti, pa darujte v dobrodelne namene.

(5) Pozabite na najslabše elemente socializma – Socializem je imel zagotovo marsikatero prednost. Imel pa je tudi svoje slabosti. Enako kot kapitalizem in vsi drugi sistemi. Se pa zdi, da je velik del slabih elementov socializma ostalo v naši družbi, namesto pozitivnih. In teh slabih elementov se moramo slej kot prej znebiti, saj so eden glavnih vzrokov zaviranja produktivnosti.

Vsakič, ko nekdo odidete iz službe prej, kot je minimalni delovnik, izkorišča. Vsakič, ko iz službe nekdo odnese pisalo, strniščni papir ali kliče domače iz službenega telefona, krade. Vsakič, ko se nekdo dela, da dela ali pa pili svojo igro pasjanse, se na drugem koncu sveta nekdo na vse pretege trudi, da bo to osebo prehitel v tem, kar bi morala delati. In jo bo. To domače podjetje pa bo propadlo in ostalo bo mnogo ljudi brez službe. Vsakič, ko nekdo govori slabo o svojem podjetju, vsakič, ko nekdo ne prispevata k doseganju vizije podjetja, sam sebi jamo koplje.

Se pa povsem dobro zavedam, da ni nujno vedno krivda v zaposlenih. Če ima takšne probleme vodstvo, zamenjajte podjetje. Če vidite druge, da to počnejo, jih opozorite na kršenje moralnih vrednot in integritete. Ne zatiskajte si oči. Najbolj vroč del pekla je rezerviran za tiste, ki mižijo.

Miselnost »vse je naše«, »podjetja bo rešila država« in način dela »sedam filozofira, radi jedan« se je že zdavnaj končala. Aktivirajte se.

Začnite prispevati podjetju. Razumite, da če želite vi prosperirati, mora prosperirati tudi podjetje in obratno. Lastniki, management in zaposleni so vsi v istem čolnu. Kdor koli se vede izkrivljeno, vodi to v propad podjetja, kar ni dobro za nobenega. Borite se za svoje podjetje.

(6) Izkoreninite zavist – Velik problem naše družbe je zavist. Razlog za to je v zgodovini. V naši kolektivni zavesti je, da če kdo izstopa, če nekdo naredi nekaj drugače, ga je potrebno takoj porezati. Zato, da ne bo prišel gospod fevd iz severa in temu odsekal glavo, nato pa kaznoval še celotni narod. Nenazadnje pa je tega potrebno zatreti tudi zato, da slučajno ne bi imel več, kot mi ali povprečje.

Vendar z zavistjo zatiramo drug drugega, medtem ko nas cel svet prehiteva. Namesto, da bi sodelovali in nas bi zavist celo še bolj motivirala, da bomo tudi sami nekaj dosegli, psihološko ubijamo lasten narod. Brate in sestre.

Zavist je gensko v vseh nas ljudeh. V državljanih RS je še toliko bolj prisotna zaradi omenjene zgodovine. To si moramo priznati. Vendar jo lahko tudi izkoreninimo. Vsakič, ko nekomu nekaj zavidate, se ugriznite v jezik, vstavite se, globoko zadihajte in razmislite. Potem pa spremenite vzorec. Ne tlačite, ne pljunite, ne zatirajte, vendar ravno obratno. Čestitajte, pohvalite, priporočajte. Nato pa se k temu zaženite tudi sami. Namen zavisti je, da vas motivira, da enako dosežete tudi vi.

Ko vam bo to uspelo, boste… pisali pozitivne komentarje na forumih in pod dosežkih naših športnikov, znanstvenikov, podjetnikov ipd. V vsakem besedilu boste našli nekaj pozitivnega, ga nadgradili, popravili in o njem razmislili. Tudi v tej objavi. Odprle se vam bodo nove dimenzije, vaše življenje pa bo lepše, ker boste znali upravljati s svojimi čustvi. Motivirani pa boste za bistveno večje dosežke.

(7) Odhipnotizirajte se iz potrošniške družbe – Če smo prej govorili o slabostih socializma, se sedaj osredotočimo na največjo slabost kapitalizma. To je potrošniška družba. Koncept je enostaven. Doma gledate ure in ure multimedijski prikazovalnik oglasov (beri televizja), ki vas programira v pridne potrošnike. Tako večina prebivalstva dela v službah, ki jih ne marajo, da si lahko kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo. In to do te mere, da se kar vsi pridno zadolžujemo in živimo preko svojih zmožnosti; z namenom, da imamo najnovejšo napravo, najboljše prevozno sredstvo in tisti zadnji novi model.

Povprečni potrošnik ima omare polnih oblek, ki jih nikoli ne nosi, garaže in kleti polnih stvari, ki jih nikoli več ne bo uporabljal in kreditne kartice v denarnici, ki komaj čakajo, da bodo uporabljene še za več teh stvari, na katerih se bo nabiral prah. Hrano mečemo v smeti, obleke se valjajo po omarah, police so polne okrasja, prostora za dobrin praktično nimamo več, ampak še vedno so stvari, ki jih potrebujemo. Kopičimo do onemoglosti.

Sedaj pa se ustavite. Vse stvari, na katerih se nabira prah, prodajte ali podarite. Tudi če gre za darila, ki ste jih vi dobili. Vse obleke, ki jih niste oblekli več mesecev, podarite. Pri vsakem naslednjem nakupu se vprašajte, ali res to potrebujete. Razrežite svoje kreditne kartice. Ne kupujte velikih količin živil, kijih boste nato pometali stran. Ne tekmujte z vašimi sosedi. Namesto v nakupovalni center se raje odpravite v naravo. Ne povezujte materialnih dobrin z ravnijo vaše samozavesti. Vaša samozavest je odvisna od tega, kdo ste kot človek, ne kaj imate. Predvsem pa ugasnite multimedijski prikazovalnik oglasov.

(8) Trošite, a za stvari, ki imajo dejansko dodano vrednost – Če bi zgolj samo varčevali, to ne bi bilo dobro ne za nas, ne za gospodarstvo. Skopuštvo na koncu tudi ni pravi pristop, denar pa mora krožiti. Vendar lahko pri tem trošite predvsem za tiste stvari, ki so vam v življenju resnično pomembne in jih boste znali resnično ceniti.

In te stvari ne kupujte na kredit, vendar pridno za njih vsak mesec varčujte in ko se nabere dovolj denarja si kupite nekaj, kar vas bo resnično razveselilo in na čemer se ne bo nabiral prah. Ozavestite, da je kredit rak današnje družbe. S krediti ste kot žaba, ki se skuha v vroči vodi. Problemi se začnejo kopičiti kar sami od sebe.

(9) Skrbno ravnajte z vsemi dobrinami – Ko nekaj kupite, vam je to življenje omogočilo predvsem zato, ker verjame v vas, da boste s tem skrbno ravnali. Zato spoštujte materialne dobrine in jih ohranjate čim dalj časa. Polirajte svoj avtomobil. Skrbno se obuvajte in sezuvajte. Pospravite in polirajte pohištvo. Imejte očiščen računalnik nesnage. Ko nekaj več ne potrebujete podarite, reciklirajte, podarite ali prodajte. Skratka z dobrinami ravnajte skrajno skrbno in ne razmetavajte z njimi, kot da ni na svetu ljudi, ki imajo manj od vas. Če vam je življenje določeno dobrino zaupalo, je vaša odgovornost, da resnično skrbite za njo. In ne pozabite, manj je več, kopičenje stvari pa vas zgolj obremenjuje. In ne potrebujete najnovejšega modela.

(10) Investirajte predvsem vase in v svoje kompetence – Daleč najboljša investicija, ki jo lahko naredite je investicija v vaše kompetence. Danes je najpomembnejše v vašem življenju predvsem to, kaj znate narediti. Več kot znate, več veljate in bolj se lahko počutite varne. In tega vam nihče ne more vzeti. Vi sami ste investicija z največjimi potencialnimi donosi. Ne računajte na državo, ne računajte na čudež, računajte predvsem nase.

Vpišite se v šolo. Obiščite seminar. Kupite in preberite novo knjigo. Naučite se uporabljati nov računalniški program. Naredite izpit. Začnite pisati blog. Javno nastopajte. Berite. Še enkrat, investirajte predvsem vase. S kompetencami boste ustvarjali večjo dodano vrednost, z več dodane vrednosti boste več zaslužili in posledično lahko investirali še več vase. Iz negativne spirale boste prešli v pozitivno spiralo. Namesto kopičenja dolgov, raje kopičite svoje kompetence.

Vem, da je težko, predvsem za generacijo, ki so začeli svojo kariero v obdobju, ko je bila dejansko realnost ena služba za vse življenje. Vendar to obdobje se je že zdavnaj končalo. Danes varne službe več ni, edino kar šteje pa je, kaj znate. To je edina varnost, ki obstaja. Prekvalificirajte se. Vpišite se v krožke. Odprite brskalnik in se naučite nekaj novega. Vem, da zmorete.

(11) Postanite zdravo podjetni in ne obtožujte neuspeha – Ko boste vlagali v svoje kompetence boste začeli razmišljati tudi o tem, kako lahko angažirate vse svoje sposobnosti, sredstva ter sposobnosti ljudi, ki jih imate okoli sebe. To pa vodi k podjetnosti, ki je v Evropi še kako primanjkuje. Inovativnost in podjetnost pa je edina prava rešitev za preboj Evrope.

Iščite nove priložnosti, razmišljajte drugače, beležite si poslovne ideje in neprestano razmišljajte o tem, kako lahko kapitalizirate svoja znanja; izkoristite vsako priložnosti ter ustvarjate dodano vrednost. Možnosti je neskončno.

Ob tem pa se zavedajte, da je neuspeh del uspeha in ga tolerirajte. Ko sami padete zopet vstanite, ko drugi padejo jim vlite nove volje in motivacije. Naučiti se moramo tolerirati neuspeh, štejejo poskusi in volja. Neuspehi pa so bistveno bolj pomembne življenjske lekcije, kot uspehi.

(12) Živite zmerno in spoštujte okolje – Prekoračitev zdrave mere se dandanes ne odraža zgolj v potrošništvu, vendar tudi marsikje drugje in čas je, da si vsi postavimo zdrave meje. Zmernost se mora odražati v odnosu do nas sami, prav tako pa do drugih bitij in okolja.

Pospravite svoje okolje. Ne nažirajte se. Ugašajte luč, ko je ne potrebujete. Sodelujte v dobrodelnih projektih. Donirajte denar. Organizirajte nove pozitivne akcije. Cenite svoje življenje. Bodite hvaležni. Cenite življenje drugih. Pomagajte jim. Cenite živali in imejte do njih zdrav odnos. Omejite pitje alkohola in kajenje. Reciklirajte. Pazite na svoje zdravje. Bodite zgled drugim. Čim bolj pazite nase in ne obremenjujete dodatno zdravstvene blagajne. Razmišljajte dolgoročno.

(13) Čim več potujte in se pripravite na multikulturnost – Največji zaostanek Slovenije je zagotovo v multikulturnosti. Skoraj ga ni več večjega razvitega mesta na svetu, ki ne bi bil multikulturno obarvan. Različna verstva, rase, pogledi. Vendar je med temi mnogimi razlikami videti sodelovanje, ki vodi do boljših rezultatov. Multikulturnost je tukaj že dalj časa, pa se je sploh ne zavedamo. Svet je postal globalna vas. Zastrašujoče je že dejstvo, da je Anders Behring Breivik, ki je na Norveškem v svojem ekstremističnem napadu pobil 70 ljudi, navajal Slovenijo kot eno izmed najbolj čistih držav. Moramo si priznati, da smo resnično netolerantni. Skoraj ga ni tujca v Sloveniji, ki se ne bi počutil neugodno.

Enako kot moramo izkoreniniti zavist, moramo razviti tudi strpnost do drugačnosti, tujcev in novih stvari. Tako kot sprejemamo nove tehnologije. V tem smo resnično vodilni. Zavedati se moramo, da nasilje in nevarnosti ne izhajajo iz drugačnosti, vendar iz revščine, borbe za preživetje ter strahu, da bomo nekoč na slabšem, zaradi nekoga drugega. Vendar če bomo dovolj sodelovali, bomo vsi imeli dovolj. Vsi pa smo zgolj prebivalci našega planeta. Na koncu bo tako, ali bomo imeli vsi, ali pa nihče.

Najlažje boste vse to presegli, če boste čim več potovali po svetu. Prisilite se in odpotujte. Oglejte si kontinente. Spoznajte svet in ozavestite, kako se povezuje in meša. Postali smo globalna vas.

(14) Varčujte, tudi za pokojnino – Denar lahko zapravite, investirate ali privarčujete. In varčevanje je vrednota, ki je že dolgo več ni opaziti. Temelj finančne inteligence pa je, da manj zapraviš, kot zaslužiš. Danes je to še toliko bolj pomembno. Morate ozavestiti, da ne boste imeli pokojnine, če ste ravno začeli z delom. Morate se zavedati, da bo zavarovalnica krila manj in manj zdravstvenih posegov, čakalne vrste pa bodo vse daljše. Morate se zavedati, da bo šolnina za vašega otroka izjemno draga, sploh če ga boste želeli poslati študirati v tujino.

Zato varčujte. Vsak mesec privarčujte vsaj nekaj denarja. Vprašajte se za vsak evro kam gre. Edini izhod iz krize je, da nehamo prekomerno trošiti, ustvarjamo dovolj dodane vrednosti, prav tako pa del zasluženega denarja privarčujemo. Najuspešnejši ljudje pravijo, da če niste sposobni privarčevati nekaj denarja, vsaj 10% tega kar zaslužite, semen veličine in potenciala uspeha ni v vas, ker se ne znate kontrolirati. Jaz pa vem, da so semena veličine prav v vas. Zato varčujte.

(15) Ne pozabite na sodelovanje in sočloveka –  Na koncu nas čaka še en pomemben miselni preskok. Tega pa bi verjetno morali imeti v sebi še iz socializma, pa ga je nekako pohodila potrošniška družba. To je skrb za sočloveka. Vsi smo živa bitja, ki si zaslužimo dostojno življenje. Vsi se borimo s stiskami in vsi imamo svoje izzive. Življenje ni enostavno in tukaj smo, da si pomagamo.

Včasih nas življenje pahne na trnovo pot in takrat si zaslužimo pomoč sočloveka. In ko vidimo nekoga v stiski, je naša dolžnost, da mu pomagamo. Namreč samo vprašanje časa je, kdaj se bo teža našega križa strmo povečala. Še enkrat, tukaj smo zato, da si pomagamo pri izzivih življenja.

Zavedati se moramo, da če nekdo uživa in prosperira na drugem koncu sveta, je to zgolj pozitivno za nas. Če pa nekdo trpi, pa ne glede na to, kako daleč je, se bo to trpljenje razširilo. Zato ne moremo imeti zaprtih oči. Vsi na svetu smo povezani in vsi smo eno. In zaradi našega zadolževanja trpi marsikatero živo bitje. Moramo videti tako daleč. Ne trpijo zgolj ljudje, ki jih srečate na cesti ali vidite po televiziji; trpijo še mnogi drugi, tudi zato, da imamo lahko mi standard, kot ga živimo.

Vsekakor poskrbite najprej za svojo kompetentnost. Aktivirajte se in vaš prvi cilj naj vam bo, da razvijete toliko znanja in veščin, da več ustvariti in prispevate v sistem, kot pa od njega jemljete. Pa četudi ste upokojeni, ker vam je sistem omogočil zgodnjo upokojitev. Ali pa če ste študent, zgolj zaradi statusa. Še vedno lahko prispevate. Prispevajte več, kot vzamete.

Potem pomagajte vsem okoli vas, da bodo dosegli enako, da bodo postavljeni na lastne noge; tistim, ki pa jih je življenje obremenilo z izjemno težko stisko, pa jim omogočite, da se bodo lahko podali na to pot. Poleg individualne odgovornosti se zavedajte tudi pomena družbene odgovornosti. Na koncu pa ozavestite celotno sliko. Svet ni samo Slovenija. Svet ni samo Evropa. Svet je bistveno večji. In velik del sveta trenutno financira naš standard. Če ne bomo nekaj naredili, se bo trpljenje, ki ga povzročamo hitro vrnilo.

Zato razmišljajte pozitivno, sodelujte, povezujte, podpirajte in se odprite svetu. S pridnostjo, inovativnostjo, podjetnostjo, mreženjem ter zdravim odnosom do trošenja in rednim varčevanja denarja se lahko izvlečemo iz krize, v katero smo zabredli.

Žal smo sedaj prišli do točke, ali pa smo izjemno blizu te, ko se bodo spremembe zgodile zlepa ali pa na zelo krut način. Sicer izjemno posplošeno in poenostavljeno, vendar kljub vsemu usmerjeno k rešitvam, imate navedenih petnajst korakov, kako lahko VI, prav VI prispevate, da se rešimo iz krize, v katero smo se zakopali.

Najslabše, kar lahko naredite je, da kritizirate. Povzročite še več slabe volje. Ko na nekoga kažete prst, so štirje prsti usmerjeni v vas same. Zato ne kritizirajte, tudi te objave ne, pa četudi imate drugačen pogled. Raje prispevajte, pokažite. Popravite, kjer je preveč poenostavljeno, dajte nove ideje in predloge, prispevajte. Konstruktivno. Sodelujmo.

Upajmo na najboljše, redko v zgodovini se zgodijo črni scenariji. Vendar se. In zato je prav, da se pripravimo na najslabše možno. Obenem pa delamo v smeri najboljšega scenarija, do katerega tudi gojimo ta čustva upanja.

Dragi sodržavljan, aktiviraj se še danes, čas se nam izteka. Skupaj pa nam lahko uspe, saj smo iznajdljiv narod, priden in delaven, naši dosežki na marsikaterem področju pa kažejo, da lahko samozavestno hodimo po svetu. Preživeti tisočletja in ohraniti jezik ob tako majhnem številu ljudi ni mačji kašelj.

Malo smo zašli, tako kot večji del zahodnega sveta. Sedaj pa je čas, da zopet vlak razvoja, ravni zavesti, naše prihodnosti ter kakovosti življenja spravimo na prave tirnice. Ponosni smo lahko nase in na svojo lepo državo, na ljudi in marsikaj, kar nas obkroža. Zato je vredno, da se skupaj borimo. Naredimo nekaj na sebi, na svoji ravni zavesti. Prav je, da se najprej vsak od nas malo odreče standardu, spremeni svoje navade, obenem pa se aktivira, da zopet pokažemo, da tudi v tako kompleksnih časih lahko naredimo zgodbo o uspehu. S pozitivnim pristopom, s pozitivnimi mislimi. Zgolj tako bomo v prihodnosti imeli še več. Vsi. Srečni in nasmejani.

Veselim se sodelovanja z vsakim izmed vas.

Print PDF

Večina aplikacij za pametne telefone je brezplačnih, vsaj v osnovi, potem pa je potrebno dokupiti funkcionalnosti. Deset aplikacij, ki jih vsekakor morate uporabljati so:

Kindle – Na prvem mestu je zagotovo aplikacija Kindle, predvsem zato, ker obužujem knjige. V kombinaciji z bralnikom Kindle, katerega bistvo je predvsem, da ima pasivni zaslon, gre dejansko za vašo potujočo knjižnico in lahko berete kjerkoli in kadarkoli. Aplikacijo si lahko namestite na vaš računalnik, telefon ali tablični računalnik. Vsako napravo povežete z vašim Amazon uporabniškim računom in vse knjige, ki ste jih kupili se vam bodo sinhronizirale z izbranimi napravami. Vaše knjige so tako vedno na dosegu roke. Ne glede na to, na kateri napravi berete knjigo, si aplikacija zapomni, kje ste končali in lahko začnete brati na kateri koli drugi napravi. Enostavni si ustvarjate beležke, podčrtavate bistvene stvari, prav tako pa vidite, kaj je podčrtala in priporočala skupnost. Novo knjigo kupite z enim samim klikom, brez čakanja, poštnin ipd. Če zgubite katero koli napravo, kupite novo in jo sinhronizirate z vašim uporabniškim imenom. Vaše knjige so tako vedno na varnem.

S to aplikacijo, dostopno na vseh napravah, boste v življenju brali bistveno več. V vrsti ali čakalnici. Med odmori ipd. Vse knjige so vam vedno pri roki. Če imate doma še bralnik Kindle pa še toliko več, ker je naprava resnično izjemna. V primeru, da ste v življenju minimalisti in ne marate kopičiti fizičnih stvari, vam bo revolucija elektronskih knjig še toliko bolj všeč.

Evernote – Vsaka mobilna naprava že v osnovi vsebuje kakšno aplikacijo za pisanje zapiskov. Beležnico. Evernote pa je beležnica na steroidih. Aplikacijo prav tako lahko namestite na vse naprave, od vašega osebnega računalnika, brskalnika ter večine vrst telefonov in tabličnih računalnikov. Ustvarite si uporabniški račun in vaši zapiski se avtomatično sinhronizirajo med vsemi napravami.

Kjerkoli ste, kadar koli potrebujete, da si kaj zapišete ali pogledate v vaše zapiske, Evernote vam bo vedno pri roki. In brez skrbi boste imeli vaše zapiske na prav vseh napravah. Pa četudi nimate pri sebi nobene osebne naprave, je vse kar potrebujete dostop do interneta. In če izgubite vse naprave, so vaši zapiski varno shranjeni v oblaku. Seveda pa pri Evernote-u ne gre zgolj za klasične besedilne zapiske. Lahko shranjujete slike, avdio zapiske, datoteke, spletne strani ipd. Resnično izjemna aplikacija, da imate vse vaše misli lahko vedno pri roki.

Dropbox – To, kar je Kindle za knjige in Evernote za zapiske, je Dropbox za datoteke. Zopet lahko aplikacijo inštalirate na vse možne naprave, jo uporabljate preko spleta in namestite na vaš računalnik. Ne glede na to, na kateri napravi dodate datoteko, se bo sinhronizirala z vsemi napravami in vaše datoteke boste imeli vedno pri roki.

Tukaj se zgodba še ne konča. Vaše datoteke so seveda tudi varno shranjene v oblaku, izbrane mape pa lahko delite z izbranimi posamezniki. Vaših datotek tako ne boste nikoli več izgubili, imeli vedno dostop do njih, vaš arhiv bo na varnem, dostop do izbranih map pa lahko omogočite tudi drugim uporabnikom te aplikacije.

Toshl – Z aplikacijo Toshl preidemo na področje osebnih financ. Prvo, kar je potrebno omeniti je, da je Toshl produkt dela slovenskih inženirjev. Zato ga je še toliko bolj veselje uporabljati. Toshl je izjemno simpatična in enostavna za uporabo aplikacija, ki vam omogoča beleženje vaših stroškov. Ustvarite si različne kategorije (avto, hrana, ipd.) in ob vsakem nakupu beležite višino stroška. Tako boste prevzeli popolno kontrolo nad vašimi osebnimi financami.

Aplikacija je na voljo na vseh platformah in kar je najlepše, Toshl omogoča sinhronizacijo med vsemi napravami. Vaše informacije so varno shranjene v oblaku, seveda pa lahko do aplikacije dostopate tudi preko brskalnika. V tem primeru si lahko po prijavi z vašim uporabniškim računom ogledate tudi statistike vašega zapravljanja, nastavite proračune za posamezne kategorije ipd.

Aktivno upravljanje z denarjem je izjemno pomembna veščina, sploh v današnjih časih. Nujno je, da imate kontrolo nad svojimi financami. In s Toshlom vam bo to zagotovo uspelo. Najslajša posledica pa bo zagotovo privarčevan denar. Prvi mesec pa bi znali biti nekoliko prsenečeni, za kaj vse zapravite.

Pulse News – Pozabite na dnevne časopise v tiskani obliki. Tudi slovenske. Preveč negativnih informacij. V aplikaciji Pulse News (žal je ni za BB) si nastavite, katera področja in svetovni mediji vas najbolj zanimajo in na inovativen način vam bodo prikazane najbolj aktualne novice. Iz izbranih virov oziroma spletnih strani vam bo aplikacija vsak dan pripravila mozaik informacij, ki so pomembne in bistvene za vas. Enostavno brskate med različnim naslovi in preberete tiste informacije, ki vas res zanimajo. Pri tem se brez problema izognete vsem nepotrebnim negativnim novicam.

Zite – Želite personalizirano revijo? To je z aplikacijo Zite sedaj možno. Pozabite na tiskane revije, tudi slovenske. Odprite se svetu. Zite aplikacija je resnično na nek način revolucionarna. Izberete področja, ki vas zanimajo in vsak dan vam aplikacija Zite pripravi personalizirano revijo z najbolj zanimivimi vsebinami objavljenimi na spletu (revije, časopisi, blogi ipd.), obogatenimi z grafičnimi elementi. Zite bo zagotovo postala vaša najljubša revija.

Zinio in Trafika – Bi vseeno raje prebrali kakšno znano svetovno revijo, ki obstaja tudi v tiskani obliki? Zinio je daleč največji kiosk z revijami in časopisi iz vsega sveta. Aplikacija vam omogoča, da kupite na tisoče revij iz različnih držav. Skoraj je ni revije, ki je ne bi imeli. Zopet imate dostop do kupljenih revij iz različnih naprav, prav tako jih lahko berete na spletu; dreves ne uničujete, vaše revije pa boste imeli vedno v arhivu. Če pa bi radi prebrali še kakšno slovensko revijo, obstaja podobna aplikacija z imenom Trafika.

Instapaper/ReadItLater – Na internetu ali telefonu, pa tudi pri uporabi aplikacij kot sta Zite in Pulse, velikokrat naletimo na članke, ki se nam zdijo zanimivi, pa jih v določenem trenutku ne bi brali. Se nam ne da. Na članek pa ne želimo pozabiti. Aplikaciji nam omogočata, da z enim klikom shranimo članek, ki nam je nato na vseh napravah dostopen, tudi ko nimamo interneta. Tako ga lahko preberemo, kadarkoli in kjerkoli. Na nek način si z aplikacijo lahko vodimo tudi arhiv zanimivih člankov. Ne glede na to, da gre za članke iz spletnih strani, pa aplikacija shrani zgolj besedilo, brez oglasov in drugih elementov, tako da je branje še bolj prijetno.

Če vam po vsem tem še vseeno ne bo dovolj branja, predlagam, da si na mobilno napravo naložite še kakšen RRS bralnik ter dodate vaše najljubše bloge ter spletne strani z ažurno vsebino.

TED – Ko nimate volje brati, potrebujete novo inspiracijo ali želite narediti nov miselni preskok je čas, da odprete aplikacijo TED. Z več kot 1000 navdušujočih, prebojnih, inovativnih in izobraževalnih govorov, boste z nekaj kliki našli video, ki vam lahko v trenutku odpre nove dimenzije. Na vseh platformah za pametne telefone lahko najdete aplikacijo, ki je tako ali drugače povezana z izobraževalnim portalom TED.com. Tako boste imeli najboljše svetovne govorce ter najbolj inovativne zamisli vedno pri roki.

Toodledo/RemeberTheMilk – Sicer ima vsaka mobilna platforma aplikacijo z drugačnim imenom (našli jih boste enostavno), vendar ne glede na to, imate lahko z vseh mobilnih naprav vedno dostop do vašega seznama opravil. Dve najbolj popularni spletni aplikaciji za vodenje osebnih opravil (to-do list) sta Toodledo in RemeberTheMilk, ki jih je vsekakor vredno uporabljati. Tako nikoli ne boste pozabili, kateri vsi opravki vaš čakajo, vaše življenje pa bo bistveno bolj organizirano. S katere koli naprave, ki so med seboj sinhronizirale, boste enostavno dodali ali odkljukali izbrano aktivnost.

To je le nekaj aplikacij, ki jih sam redno uporabljam. Drugače imate na voljo seveda še na tisoče drugih aplikacij, ne glede na področja, ki vas zanimajo. Z nekaj kliki lahko na trgih z aplikacijami najdete verjetno skoraj vse, kar si zaželite.

Če preživite veliko časa na socialnih omrežij, imate izjemno veliko aplikacij za Facebook, Twitter, LinkedIn ipd. Če radi kramljate, na tisoče aplikacij za pogovarjanje, dopisovanje ipd. Imate radi šport, zopet mnogo aplikacij za spremljanje napredka, beleženje aktivnosti, tekmovanje ipd. Pa igre, atlasi, enciklopedije, aplikacije za spremljanje borznih trgov in trgovanje, aplikacije za nakupovanje, filme, glasbo, navigacijo, potovanja, fotografijo, vreme. Izbira je neskončna.

Praktično povsem novi svet. Užijte ga!

Za konec pa velja omeniti še eno aplikacijo, ki je plod slovenske ustvarjalnosti. Gre za aplikacijo, ki jo bodo oboževali predvsem vaši otroci. Seveda mislim na govorečega prijatelja Toma, ki je ena najpopularnejših aplikacij na pametnih mobilnih napravah, podjetje Outfit7 pa beleži izjemne podjetniške dosežke. Ideja je enostavna in sicer simpatični animirani prijatelji (maček, kuža, žirafa, božiček ipd.), s smešnim glasom ponovijo, kar jim zašepetate, prav tako pa izvajajo različne trike. Otroci aplikacijo naravnost obožujejo.

Print PDF

Ob vsem tem, se mi je pojavilo vprašanje, ali se lahko Ljubljana postavi ob bok mestu, kot je Singapur? Z največjo mero iskrenosti, samozavesti in ponosa lahko vsi Ljubljančani v en glas rečemo, da vsekakor! Težko me je navdušiti, vendar lepote Ljubljane brez kančka dvoma zaigrajo na moja čustva. Čeprav se na žalost velikokrat tega ne zavedamo, je tudi Ljubljana pravi mali čudež na Zemlji. Biser. No, seveda celotna Slovenija; vendar vrnimo se tokrat na Ljubljano.

Vse večkrat gostim poslovne partnerje iz tujine, povsem iz različnih držav, tako evropskih, kot tudi iz drugih kontinentov. Manj razvitih, bolj razvitih, večjih, manjših ipd. In vsem je Ljubljana skupaj s Slovenijo neizmerno všeč. Kar zaljubijo se v našo državo (ni čudno, da imamo besedo “love” v imenu) in Ljubljano. Najprej niti ne vedo, kje je to; nepoznano ime države sicer daje mogoče kanček skepse, vendar ni ga obiskovalca, ki bi odšel iz obiska ravnodušen.

Ravno, ko sem se vrnil iz Singapurja, smo gostili poslovne partnerje iz Poljske. In peljal sem jih malo okoli po Ljubljani. Z užitkom in ponosom. Če primerjam Ljubljano danes in pred začetkom sprememb, ni primerjave. Kakšna preobrazba. Prav s ponosom in zadovoljstvom se sprehajaš po centru. Da, ta biser pa je naš dom.

Mesto je resnično urejeno. Center je živahen. Promet ni v napoto. Sodobno mesto z mešanico tradicije in zgodovine. Kavalir. Možnost izposoje kolesa. Sodobni avtobusi. Arhitekturno bogata zgodovina. Sprehajalne poti ob Ljubljanici. Vzpenjača. Pestra ponudba kavarn in restavracij. Ulični umetniki. Urejen grad s sodobnimi kulturnimi inštalacijami. Mostovi. Prijazni ljudje.

Urejenost mesta se ne konča zgolj v centru. Ceste so obnovljene. Okoli in okoli mnogo zelenja in parkov. Vedno več možnosti za parkiranje. Sodobni stadion. Prav tako sodobni tehnološki park. Varno. Sodobno. Pestro.

Sedaj, ko bo kmalu končana infrastrukturna prelevitev Ljubljane, upam, da bo več in več investicij tudi v vsebino. Tehnološko. Kulturno. Športno. Znanstveno. Ustvarjalno. Podjetniško. Duhovno. To bo še tista zadnja pika na i Ljubljani, pa pridemo skoraj do popolnosti.

Prav je, da smo v življenju kritični, vendar moramo znati tudi pohvaliti. In Ljubljana si zasluži vso občudovanje in vse pohvale. Sedaj pa je na vseh nas, občanih, da Ljubljani znova in znova vdihujemo tudi zven prijaznega, pozitivnega in barvitega mesta – na ravni odnosov.

Prav tako pa je na nas, da izkoristimo vse prednosti lepot mesta in sodobno infrastrukturo za ustvarjanje. Ustvarjanje vrednosti, s katero bomo lahko skupaj v prihodnosti naredili Ljubljano še bolj prijazno, bogato in sodobno mesto. Za nas same, goste in potomce. Sedaj pa res ni več izgovorov.

PS: Ko pa se sprehajate po mestu. Ne pozabite se ustaviti. Si vzeti trenutek. Trenutek zase. In občudovati lepote mesta.

Print PDF

Vendar pa je življenje naredilo korak dlje in sicer velike odklone negativnega polja dualnosti. Te odkloni pa nekako ne sodijo v celotno sliko. Še več, veliko težje je razvozlati, zakaj so te odkloni sploh potrebni. O čem govorim? Najlažje to predstavim z nekaj primeri.

Prvi primer so zveri. Pa niti ne zveri, hišna mačka. Nadvse ljubka žival. Če boste opazovali mačko na lovu, boste opazili, da je izurjena lovka. Obvlada svoj posel. Zato je tudi uspela preživeti skozi evolucijski izbor. In zato ne ostane lačna. Ta del živalskega sveta razumem. Vendar, če boste podrobno opazovali, kako mačka lovi, boste opazili en velik fenomen. Ko mačka ulovi svojo žrtev, je ne bo takoj ubila in pojedla. Vendar se bo prej z njo igrala. Žrtev izpustila in zopet ujela. Pa izpustila in zopet ujela. Mučila bi lahko rekli.

To je le eden izmed primerov. V naravi jih lahko najdete neskončno. Od ork, ki mečejo okoli svoje žrtve s plavutmi, do levov, ki veselo ližejo svoj plen medtem ko ulov trpi in počasi umira, pa vse do živalskih primerkov, ki celo jedo svojo lastno vrsto. In to naredijo popolnoma zahrbtno. Izkrivljenega vedenja zadovoljevanja živalskih potreb je neskončno. Vprašanje pa je, zakaj je to potrebno.

Glede na to, da imamo ljudje v sebi tudi del živalskega, naše vedenje velikokrat ni nič kaj boljše. Mogoče le še slabše. Absurdno. Kruto do obisti. Razumem, da moramo dati v življenju skozi dobro in slabo, vendar pa so nekatere oblike vedenja enostavno nesmiselne. Pozitivna informacija je ta, da človeška narava postaja vse manj živalska. Statistično gledano smo vedno manj kruti. Časi postajajo vse bolj mirni. Postajamo vse bolj ljudje, če ne celo duhovna bitja.

Če se samo na hitro ozremo v zgodovino, je ta trend jasen. V antiki je bila velika verjetnost, da so te križali, vrgli levom, ali pa vam odrezali veke. Absurdno. V srednjem veku si imel veliko možnosti, da so te sežgali na grmadi. Še nekaj desetletji nazaj si lahko stradal v taborišču in so na tebi delali poskuse. Izkrivljenega človeškega življenja je mnogo, tako kot živalskega. Danes večji in večji del sveta postaja bolj in bolj human. Res je še veliko krutosti, ki jo je potrebno popraviti, še veliko ljudi, ki živi v bedi zaradi tovrstnega izkrivljenega vedenja, vendar gre trend v pravo smer. In vse možno moramo narediti, da se bo v to smer trend nadaljeval.

Najti odgovor, zakaj je potrebna taka krutost ni enostavno. Če smo iskreni, se ljudje o tem celo raje ne pogovarjamo. Pometemo pod preprogo. Zamižimo in upamo, da bo čim prej minilo. Pač ne razumemo. Vseeno pa nas mori. Globoko v duši nas mori. Vemo, da ni prav in da takšno vedenje ne prinaša nič kaj dobrega in da ni dopustno. Zato se velikokrat skuša obrazložiti takšno vedenje s polepšanimi globokimi filozofskimi mislimi. Vendar je malo ljudi, ki se imajo voljo in čas posvetiti globini teh misli in poskusov razlag izkrivljenega vedenja.

Zato smo ljudje ustvarili še eno obliko izražanja našega odpora do takšnega vedenja. In sicer s črnim humorjem. Črni humor je mehanizem, skozi katerega komuniciramo podzavestna moreča bremena temnega človeškega vedenja. Situacijski humor je posvečen nenavadnim nepričakovanim situacijam, črni humor pa nenavadnim odklonom človeškega vedenja.

Črni humor je eden izmed psiholoških načinov lajšanja človeške bolečine. Bolečine, ki je plod absurdnega vedenja živih bitij. Filozofija in humor sta dve pomembni orodji razlaganja človeškega vedenja. Pri tem se velja nasloniti na rek, da je bolje prižgati luč, kot preklinjati temo. Jamranje nad situacijo, ne bo prineslo nič dobrega.

Najslabše, kar lahko naredimo je, če preklinjamo in povzročamo še več absurdnega vedenja. Zagotovo boljši način je, da svoja začudenja nerazložljivega vedenja sproščamo skozi filozofijo ali črni humor. Intelekt in smeh.  Najboljši način pa je, da prižgemo luč v temi. To pomeni, da živimo kot zgled, pri tem da pri sebi izkoreninimo kakršno koli absurdno vedenje. In se vedno bolj posvečamo čisti ljubezni ter duhovnosti. Predvsem pa ne potlačimo in zamižimo, vendar se vedemo kot heroji. Ko pa je absurdnega preveč, pa si lahko malo in za kratek čas pomagamo tudi s črnim humorjem. Smeh je namreč pol zdravja, druga polovica pa aktivnost.

Print PDF

Na drugi strani npr. Evropa postaja vse bolj stara, kar posledično pomeni nevzdržen socialni in zdravstveni sistem. Države se zadolžujejo in zadolžujejo, z namenom, da se ohranja kakovost materialnega življenja, vendar te dolgove bo nekega dne nekako potrebno tudi odplačati. Velikost te krize postaja vse bolj očitna. Prav tako se stopnjuje merjenje ekonomske moči med svetovnimi velesilami. Nagibanje tehtnice v prid Kitajske bo zahod zelo težko sprejel.

Nenazadnje imamo tukaj še ekološke probleme, ki se odražajo v globalnem segrevanju, velike razlike med revnimi ter bogatimi in izobraženimi ter neizobraženimi, nestabilne finančne trge, in še bi lahko naštevali. To je le nekaj največjih in najtežjih strukturnih problemov, s katerimi se bo moralo soočiti človeštvo v bližnji prihodnost. Vprašanje je, ali sploh obstaja še upanje, scenarij, ki omogoča pozitiven izid iz labirinta v katerem se nahajamo.

Odgovor je vsekakor! Upanje za človeštvo se nahaja v dveh temeljih prihodnosti in sicer: Tehnologiji ter dvigu ravni zavesti.

Tehnologija. Vsakič, ko človeštvo trči ob zid preživetja in ob nepremostljive ovire napredka, je prisiljeno k izjemnemu tehnološkemu preskoku (revolucija). In tak preskok se je do sedaj tudi vedno zgodil. Najprej z agrarno revolucijo, ko ni bilo več dovolj hrane na drevesih za celotno prebivalstvo, nato z industrijsko revolucijo, ko ni bilo več dela za vse na poljih, ter nenazadnje z informacijsko revolucijo, ko so se zapolnile vse proizvodnje kapacitete (poenostavljeno). Znotraj posameznega preskoka pa se dogaja izredno hiter tehnološki napredek (evolucija), po zakonu singularnosti.

Človeštvo se znova nahaja pred podobnim neprebojnim obzidjem. Izzivi so se nakopičili in sedaj jih bo potrebno sistematično rešiti. In samo z novim tehnoloških preskokom nam to lahko uspe. Samo z novim tehnoloških preskokom bomo lahko ohranili naš planet pri vzdržnem zdravju (alternativni viri energije) in preprečili nadaljnje širjenje lakote (nove tehnologije proizvodnje hrane). Samo s tehnološkim napredkom bo lahko imelo dostop do izobrazbe bistveno več ljudi (spletne tehnologije) in samo s tehnološkim napredkom bomo lahko eliminirali riziko življenja človeške rase samo ne enem planetu (vesoljska plovila, postaje ipd.). Še prej pa bomo lahko le z novimi tehnologijami zagotovili ustrezno zdravje (genetska zdravila) za kakovost življenja v resnično poznih letih (100+).

Brez ustreznega strmega tehnološkega napredka bo človeštvo pahnjeno pred hude moralne dileme in težke odločitve, pri čemer bo pri življenju lahko ostal le majhen del prebivalstva. To pa je scenarij, ki je vsekakor nesprejemljiv.

Raven zavesti. Raven zavesti nam določa kontekst, na podlagi katerega sprejemamo odločitve. Poglejmo si primer, zakaj je to pomembno. Znanje samo po sebi ni ne dobro ne slabo. Je nevtralno. Enako je s tehnologijo. Tehnologija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Raven zavesti je tista, ki da tehnologiji predznak. V okviru ravni zavesti sprejmemo odločitve, ali bomo tehnologijo uporabili v dobro ali slabo človeštvu. Na primer z jedrsko energijo lahko ljudem priskrbiš elektriko ali pa narediš atomsko bombo in jih v mukah pomoriš. Višja, kot je raven zavesti posameznika, bolj holističen in empatičen je njegov pogled na dolgoročne posledice posamezne odločitve.

Za nadaljnji pozitivni razvoj človeštva bo nujno, da bomo uporabili prihodnjo tehnologijo v pozitivnem smislu, to pa bo mogoče zgolj z ustrezno ravnjo zavesti. Pred vrati so največja zgodovinska odkritja, od genetskih zdravil, pametnih materialov, neprestane povezanosti v digitalnem svetu ipd. Vse te tehnologije bo mogoče uporabiti, kot omenjeno, za boljšo kakovost vseh zemljanov, ali pa kratkoročno izkoriščanje. In pobijanje. Ter hranjenje želje po dominanci (fiktivni varnosti).

Tehnološki napredek se bo zgodil. To je dejstvo. Vlaka razvoja ne more nihče več ustaviti. Dvig ravni zavesti pa je odvisen popolnoma od nas samih. Od števila ljudi, ki bodo drugim zgled, da se najlepši del življenja skriva nad »impulzivnimi potrebami po nakupovanju«.

Pri tem nikakor ne smemo zliti odgovornosti samo na voditelje. Vodja v nekem sistemu je zgolj odsev povprečne ravni zavesti ljudi znotraj sistema. Če želi človeštvo odgovorne voditelje, ki bodo svet popeljali na novo raven miru in izobilja, bomo morali začeti graditi na lastni ravni zavesti. Višjo raven, kot bo dosegel vsak posameznik, bolj kompetentne voditelje bo imelo človeštvo.

Moč vsakega posameznika za dvig ravni zavesti je v individualni ter kolektivni odgovornosti. Najprej mora vsak sprejeti odgovornost za svoje življenje ter začeti ustvarjati na podlagi lastnih talentov. Prispevati svetu. Nato pa mora posameznik gledati še na vse okoli sebe. Se zavedati, da smo vsi eno. In da ni potrebe po desetinah oblek v omari in kičastih spominkih na omari, na katerih se nabira prah, medtem ko pretežni del prebivalstva strada.

Brez dviga ravni zavesti bo del prebivalstva skušal nove tehnologije izkoristiti sebi v prid za preživetje in potencialno večjo kakovost življenja, pri čemer pa bo negativna uporaba te tehnologije lahko privedla v (skorajšnje) izumrtje človeštva. Kot je rekel Einstein: Ne vem, katero orožje bo uporabljeno v tretji svetovni vojni, jasno pa je, katero se bo uporabljalo v četrti, to bodo kamni in palice.

Vendar pa tudi samo z dvigom ravni zavesti za človeštvo ni več upanja. Namreč, ko se boriš za golo fizično preživetje, ko se boriš za hrano in vodo in ko ni poskrbljeno za temelj Maslowe hierarhije potreb, raven zavesti ne mora odigrati svoje vloge. Takrat na dan privre živalski del človeka in zatre vsak kanček empatije.

Zato je naloga vsakega od nas, da skrbi za razvoj lastne osebnosti ter se zaveda individualne ter kolektivne odgovornosti. Pri tem pa dviguje raven lastne zavesti v smeri proti univerzalni ljubezni. Znotraj ustreznega konteksta pa sprejme prave odločitve o tem, kako uporabiti najnaprednejše izume človeške rase. V prid vseh, prav vseh. Brez nadaljnjega strmega razvoja tehnologije ter ustrezne ravni zavesti pa na žalost upanja za človeštvo enostavno ni.

Odločitev je v vaših rokah.

PS: Narava. Poleg tehnologije in ravni zavesti je še tretji element, na katerem temelji prihodnost človeštva. To je povezanost z naravo. Ne glede na to, da moramo preseči kruti del evolucijskega mehanizma, smo del narave in brez pristne povezanosti z njo, brez upoštevanja njenih zakonitosti, ne bo prave kakovosti življenja. Vedno bomo imeli občutek praznine, dokler ne bomo v neposrednem stiku z našim virom. Kot so to že znali v davnih časih.

Print PDF

Poleg napetih akcijskih elementov in izjemnih posebnih efektov, sploh za čas, ko je film nastal (1999), je v filmu tudi veliko simbolike in izsekov razmišljanj različnih filozofij ter religij, od krščanstva, budizma, nihilizma, determinizma in hinduizma pa vse do mnogo bolj alternativnih pristopov, kot so vedeževanje in mesijanstvo. Kljub vsem tovrstnim filozofskim vložkom vrednim razprave, pa se mi zdi najbolj aktualen in zanimiv meta pogled na vsebino filma in sicer ob tezi, da življenje, kot ga poznamo danes ni nič kaj drugačno od življenja v matrici.

Skrajno moreča za radost življenja so vprašanja in hkrati dejstva, da v samem bistvu sploh ne vemo, zakaj smo resnično tukaj, kako to, da življenje obstaja ravno na planetu Zemlja, ali smo res sami v tem širnem vesolju ter zakaj, če smo že ravno tukaj, je toliko bolečine in trpljenja.

Čeprav slej kot prej ugotovi sleherni posameznik, da do teh odgovorov ni enostavne poti in da je bolj smiselno namesto beliti si glavo s takimi vprašanji pač enostavno uživati življenje in biti srečen, pa nekateri ne morejo mimo dejstva, da ne bi skušali dobiti čim boljši odgovor (zase), kaj v resnici je matrica. Tako vzamejo rdečo tableto, kot Neo v prvem delu trilogije. In večina teh, ki se sprašuje običajno ustvarja različna umetniška dela, ki ponovno provocirajo ta vprašanja pri ostalih ljudeh, ki so jih potisnili v nezavedno. In če je v tovrstnih umetniških delih ponujen odgovor prežet predvsem z junaškim rešiteljem, ima tako ustvarjeno delo veliko verjetnost, da bo prava uspešnica.

Poglejmo si sedaj, kako je življenje v realnosti v bistvu podobno življenju v matrici. Za lažjo primerjavo mogoče lahko za povrh vzamemo še kakšno simulacijo ustvarjeno s strani človeških rok – to so različne vrst video iger, od strategij, akcij in igranja vlog. Vse omenjeno lahko primerjamo z dejanskim življenjem na našem planetu z nekega občega meta nivoja.

Za podrobnejšo obravnavo te perspektive se postavimo v kožo arhitekta matrice ali pa kakšne druge video igre. Najprej seveda potrebujemo okolje. Svet, ki bo obdajal akterje simulacije. Okolje omogoča določene okoliščine oziroma dejstva, ki lahko odločilno vplivajo na potek ali uresničitev nečesa.

Pri arhitekturi okolja je smiselno izhajati iz treh osnovnih elementov. Najprej so tu določena pravila. Ta pravila poznamo kot fizikalne zakone. V splošnem se naj ne bi dalo teh pravil kršiti, vsaj dokler se ne zavedamo same simulacije. S pravili omejimo možno število okoliščin, z namenom, da stvari ne uidejo povsem izpod nadzora. Tako so omejena tudi dejstva, ki lahko vplivajo na uresničitev nečesa. S fizikalnimi pravili je določena objektivna realnost sveta, tista realnost, ki si jo vsi delimo.

Drugi element arhitekture okolje je raznolikost okoliščin. V okolju mora biti takšno število okoliščin, ki omogočajo povsem individualno izkušnjo. Če število okoliščin ne bi bilo dovolj veliko, okolje ne bi imelo več nobenega smisla. Za določeno okoliščino bi bili znani precizni koraki, kako okoliščino rešiti (priročnik) in vsak, ki bi se znašel v določeni okoliščini, bi se po določenih korakih soočil s situacijo.

Tretji element pri arhitekturi okolja pa je pestrost. V simulaciji z občimi fizikalnimi omejitvami in individualno izkušnjo okoliščin, je verjetno smiselno akterjem simulirati tako okolje, ki bo tudi navzven odsevalo obe karakteristiki. Drugače bi simulacija izgubila svoj smisel. Namesto, da postaviš akterje v veliko črno-belo »škatlo«, z enakimi telesi in brez fizikalnih pravil, jim seveda raje ustvariš simulacijo lepot vesolja in pestro naravo planeta. Naravo, ki bo odražala tudi sama pravila in smisel simulacije.

Ko imaš postavljeno arhitekturo okolja, potrebuješ seveda akterje. Jasno je že, da bodo akterji postavljeni v neke individualne okoliščine v katerih bodo morali iskati določene rešitve iz teh okoliščin. Zato bi se temu lahko reklo igra – imamo dejavne akterje, ki delujejo po določenih pravilih.

Vsak akter ima svojega avatarja. Arhitektura avatarja zopet izhaja iz nekaterih osnovnih elementov. Avatar mora biti prilagojen fizikalnim zakonom ustvarjenega sveta. Prav tako pa mora biti povsem individualen, saj je postavljen v individualne, zanj edinstvene okoliščine. Tako je vsak avatar (telo) povsem edinstven, pri čemer vsak avatar upošteva vse enake fizikalne zakone.

Z namenom, da je igra bolj zanimiva, pa se seveda akterji – avatarji ne razlikujejo zgolj po svoji pojavnosti (z enakim načinom delovanja), vendar tudi pri performansah. Tako, kot so okoliščine edinstvene, naj bodo tudi avatarji edinstveni, navzven in navznoter. Za vsakega avatarja je tako natančno določeno, v kolikšni meri bo obvladoval določeno performanso.

Sedaj imamo ustvarjeno okolje in avatarje z različnimi sposobnostmi (strojno opremo), ki so postavljeni v to ustvarjeno okolje. Okolje je pestro in raznoliko, tako kot avatarji sami, vendar še vedno omejeno z določenimi pravili, kar omogoča določeno mero obvladovanja dogajanja v tem simuliranem okolju.

V naslednji fazi manjkata zgolj še dve stvari. Najprej namen in nato način, kako se bo ta namen uresničeval. Če za hip pozabimo na sam namen, je jasen mehanizem, kako se bo namen uresničeval. Skozi programsko opremo, ki se jo naloži v strojno opremo avatarja. Vsak avatar ima disk s centralno procesno enoto (možgane), ki poganja določeno programsko opremo. Programska oprema je bistvo vsega, ki da posameznemu avatarju navodila za delovanje.

Pestrost arhitekture sveta pa se nadaljuje še v tem, da noben avatar nima na enake programske opreme. Tako je programska oprema na koncu tista, ki avatarju omogoča povsem individualno izkušnjo simuliranega sveta. Subjektivno realnost in odločitve. Vsaka programska oprema bere kodo matrice na povsem individualen način. To pomeni, da četudi bosta dva avatarja v podobnih okoliščinah, ne bosta delovala enako, oziroma bosta stremela k drugačnemu izidu okoliščine.

Zopet pa je to pestrost potrebno do neke mere omejiti na skupna pravila in imenovalce. Ta pravila pa služijo še enemu namenu in sicer, da simulacija deluje sama od sebe, da se igra nikoli ne konča. Zato vsak avatar stremi k samoohranitvi. Ne glede na težavnost okoliščin, želi na koncu v simulaciji še vedno obstajati. Vse simulirano stremi k samoohranitvi. In drugo, potrebno je ustvarjati nove avatarje, ki izkoriščajo pestrost situacije. Najlažje tako, da dva avatarja s povsem različnimi karakteristikami ustvarita novega avatarja po neki formuli, ki kopira del sposobnosti enega ter drugega avatarja, prav tako pa del programske opreme, ki je prav tako edinstvena.

S tem ustvariš še socialne kroge akterjev v simulaciji in sicer tako, da imajo nekateri večji ali manjši del skupne kode. Seveda pa to še ne pomeni, da imajo akterji enake cilje.

Tako smo postopoma ustvarili popolno simulacijo, igro oziroma matrico. Vendar je do te točke celoten sistem še povsem v mirovanju. Če ga želimo aktivirati si moramo zastaviti vprašanje, kaj je vsebina programske kode v posameznem avatarju in kakšen je dejansko njen namen ter motivacijski vzgibi. Obstajata dve ključni možnosti.

Prva, evolucijska možnost pravi, da se je poustvarjanje programske opreme z razmnoževanjem izpopolnilo do te mere, da je avatar postajal bolj in bolj inteligenten. In to z enim samim namenom, ki je večja verjetnost preživetja. Nikakor pa ne z namenom opisovanja sveta. Če možgani niso usposobljeni za opazovanje sveta, potem so vsi poskusi interpretacije, bolj ali manj blodnje. Zato ga dejansko tudi ne znamo opisati. In če smo razvili visoko raven inteligence, prav tako pa zavedanje o samem sebi zgolj zaradi večje verjetnosti preživetja, potem se moramo skoncentrirati ne eno karakteristiko simulacije. To je igra.

Vsaka igra ima določena pravila, prav tako pa svoje zmagovalce in poražence. Zmagovalci so tisti, ki bolj obvladujejo igro. Zaradi svojih spodobnosti ter boljšega razumevanja pravil in delovanja igre nadvladajo ostale. In vsak zmagovalec seveda dobi določene nagrade. Ne glede na razvojno stopnjo inteligence, je namen simulacije enak živalskemu svetu. Osvajanje živalskih nagrad.

Vendar, kaj je v tem primeru lahko namen celotne igre. Zabava bradatega moža, ki nas opazuje z neba. Poskus nezemljanov, ki je ušel izpod nadzora in so nas raje pustili pobijajoče se na planetu, kot pa da bi ustavili svojo sistemsko kreacijo. Naključen trk dveh atomov, ki je omogočil življenje, nihče drug v vesolju pa tega niti opazil ni? Življenje se mi zdi preveč dragoceno, energija ustvarjena v popolnost simulacije preveč zahtevna, da bi bil to odgovor.

Druga možnost je veliko bolj epska. Minimalna nadgradnja prve možnosti. Celotna simulacija je namenjena izključno temu, da programska oprema avatarja postaja vedno bolj sposobna. Ne zaradi nadvlade drugih, vendar zaradi izpopolnjevanja samega sebe. Avatar sicer ima dane ter določene neke performanse, prav tako pa je postavljen v neke okoliščine, vendar lahko svojo programsko opremo nadgrajuje tako, da okoliščine glede na dane performanse obrača sebi v prid.

Nadgraditve pa se (lahko) dogajajo tako, da se v soočenju z danimi okoliščinami in sprejetju določene odločitve z aktivacijo mehanizma povratne informacije (čustev) avatar lahko nauči, ali je bila odločitev v dani okoliščini smiselna ali ne. In ko se pojavi podobna okoliščina, lahko sprejme boljšo odločitev. Programska oprema se tako vedno bolj izpopolnjuje, avatar pa postaja bolj in bolj sposoben. Vedno več je podobnih okoliščin, ki jih obvladuje.

Namen izpopolnitve kode do čim večje stopnje inteligence torej ni zgolj večja verjetnost preživetja, vendar neprestano večanje sposobnosti avatarja (izpopolnjevanje programske opreme) ob strmenju k čim boljši kakovosti življenja. Večja sposobnost avatarja sicer omogoča kakovostnejše življenje, vendar obenem tudi soočenje z bolj zahtevnimi situacijami, ki omogočajo razvoj še večjih sposobnosti avatarja.

Takšna interpretacija je veliko bolj epska. Še vedno pa ne razloži bistva. To je zakaj sploh potrebujemo izpopolnjevanje avatarja. Ne glede na epski pridih, vse skupaj zopet ne more služiti ničemur višjemu, kot je zabava bradatega gospoda ali nezemljanov. Zabavi, kdo bo uspel nadvladati druge akterje v simulaciji z najhitrejšo evolucijo.

Tudi vse socialne pojave, ki nakazujejo na duhovno, globljo plat akterjev v simulaciji, kot so na primer sodelovanje, civilizirana pravila, zaljubljenost, bližnja izkušnja s smrtjo ipd., lahko enostavno razložimo s psihologijo večje verjetnosti in lažjega preživetja posameznika.

Ta del naše simulacije tudi ni bil nikoli sporen. Tako bioloških, kot tudi zgodovinskih, psiholoških ter vseh drugih dokazov je povsem dovolj. Trdnih dokazov znotraj simulacije. Evolucija ima osrednjo vlogo v razvoju življenja in inteligenca je bil kvantni skok evolucije, ki je omogočil preživetje določeni skupini avatarjev. Tukaj nimamo kaj.

Inteligenca oziroma možgani torej niso pravo orodje za razlaganje namena programske opreme. Programska oprema je pri interpretiranju sama sebe zaprta v nek kalup pravil, za katere je bila napisana. Če se vživimo v kalkulator in njegove sposobnosti ter namen, ta lahko ostane zgolj na ravni kalkuliranja. Največ, kar naša programska oprema lahko iztisne pri interpretaciji namena je to, za kar je bila ustvarjena, večja verjetnost preživetja. Tudi samo človeško življenje s tega vidika ni prav noben čudež, saj je vsaka najmanjša žival ustvarjena s podobno programsko opremo, le da je ta bistveno bolj primitivna. Še vedno pa odlično služi svojemu namenu. Tudi čustva so del opreme avatarja, ki jih lahko najdemo pri akterjih z slabšo programsko opremo.

Edini res pravi čudež človeškega avatarja, ki pa ga je omogočil nagel razvoj inteligence oziroma programske opreme, pa četudi z namenom preživetja, je zavedanje. To je sposobnost avatarja, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj. To je sposobnost, da se postavimo izven strojne opreme (avatarja). Prav tako pa nad programsko opremo (um). Z zavedanjem pride spoznanje vdihnjenega duha avatarju, ki je v samem bistvu duša avatarja, se pravi del bitja netvarne narave, ki je mogoče celo neumrljivo.

Zavedanje ima lahko dve vlogi. Prva je ponižujoča in zajema le še majhno nadgraditev prejšnjih razmišljanj. In sicer je zavedanje trik inteligence, da nam lajša kruto interpretacijo darvinističnega dela simulacije. Ta je, da na kratki rok preživijo največji in najmočnejši, na dolgi rok pa najbolj privlačni in najbolj prilagodljivi. Edina stalnica so tako spremembe evolucije pri prepisovanju programske pa nenazadnje tudi razvoju nove strojne opreme, ki vodijo v vedno bolj sposobnega avatarja, akterja simulacije. Na koncu bo ostal en tip avatarjev, ultimativni alfa samec-samica, ki bo združeval zapise tisoče in tisoče strojne in programske opreme preteklih avatarjev, ki so se razvijali milijone let. To pozicijo mu je poleg inteligence omogočilo še zavedanje.

In kaj potem – bodo nezemljani to vrsto avatarja klonirali za svoje bojevnike ali domače živali? Ali pa si bo stric z brado naredil akcijsko figurico? Ne izključujem teh možnosti, vendar je potem posamezno človeško življenje res patetične vrednosti. Drobcen kolešček v kolosalnem mehanizmu, katerega cilj je izgradnja popolne strojne in programske opreme – avatarja. Z neznanim namenom za povrh.

Pa četudi je to glavni namen simulacije oziroma življenja, kakšen bo ta popolni avatar na čistem koncu evolucijske poti, tik ob popolnosti? Najboljši lovec v simulaciji? Zagotovo ne, saj ne bo nobenih avatarjev druge vrste s slabšo programsko opremo. Bo imel na voljo najboljšega samca/samico? Ne, saj bo že sam po sebi popoln, evolucija ne bo več potrebna. Bo imel probleme z zavistjo ali jezo, ki sta osnovni čustvi strmenja k izpopolnjevanju programske opreme? Ne, saj ne bo imel komu kaj zavidati. S strahom? Absolutno ne, saj bo najmogočnejše bitje. Bo vzel življenje, da bo lahko ohranjal svoje življenje?

Ne, saj bo edina, najbolj popolna vrsta. Ob trenutku evolucijske popolnosti, avatar enostavno bo – popoln, vseobsegajoč, lahko bi rekli kar razsvetljen. Na samem evolucijskem koncu bo lahko obstajalo samo stanje miru in ljubezni, pozitivnega odnosa do biti. Druge poti ni, če bo obstajala samo ena vrsta avatarjev in se bodo na koncu morali pojesti med seboj in izumrli, potem evolucija ni opravila svoje naloge in je bil celotni proces povsem zaman. To pa potem ni prav verjeten scenarij.

Namen simulacije je več kot očitno, da preko izzivov pridemo do popolnega evolucijskega stanja ljubezni in miru.

Sedaj pa se pojavi še ključno vprašanje – zakaj bi čakali na tisoče in tisoče, mogoče celo milijone let, da bo mogoče evolucija dosegla svojo končno stopnjo razsvetljenja. Ali pa nas mogoče v tem času celo ne bo več. Ravno zavedanje je tisto, ki nam omogoča, da lahko preskočimo tisoče let prihodnje evolucije in v tem prav tem trenutku stremimo k temu, da dvignemo našo stopnjo zavesti – nivo konteksta našega življenja. In mogoče postanemo celo razsvetljeni. Kot je to uspelo Budi ali Jezusu Kristusu. V dvigu stopnje zavesti je pravi ključ, da se povzdignemo iz naše minorne vloge v evolucijski funkciji in povzdignemo naše življenje v vrhove duhovnega in v moč samoaktualizacije.

Če je v matici oziroma simulaciji realnosti vse zapisano v digitalni obliki, je v realnem življenju vse zapisano v obliki energije. Masa je prazen prostor z zgoščeno energijo. Namen energije pa je omogočiti sposobnost določenemu telesu, da opravi neko delo. Torej obstaja neka oblika zapisa simulacije, za katero mislimo, da jo živimo.

Edina možnost osvoboditve iz matrice življenja pa je to, da gremo k samemu viru. To je naš um, ki ga moramo preseči in sicer tako, da ga ukrotimo (žlica ne obstaja) in v ospredje postavimo našo raven zavesti in samoaktualizacijo.

Print PDF

Kljub vsemu pa se mi je zdelo, da si tudi Blackberry, čeprav pozno, zasluži priložnost (pri meni). Vedno sem imel občutek, da bi se odlično razumela, vendar mu je enostavno ob vsakem novem nakupu prekrižal pot nek drugi bolj aktualni telefon. No, pred časom pa sem si ga vseeno kupil in sedaj ga uporabljam že toliko časa, da lahko delim svojo izkušnjo.

Za poslovne uporabnike, je Blackberry resnično edinstven. Žel mi je samo, da ga nisem kupil že pred leti. Telefon ima dve pomembni prednosti in sicer je to qwerty tipkovnica, na kateri resnično hitro tipkaš ter izjemna integracija z elektronsko pošto. Ta del uporabniške izkušnje so resnično dobro izpilili in ni primerjave z nobenim drugim telefonom. Dejansko dobiš to, kar obljubljajo.

Pri iPhone-u in na Androidovih telefonih je sicer integracija z elektronsko pošto čisto solidna, čeprav ne tako dobra kot na Blackberry-ju, še največji problem pa je odgovarjanje in pisanje sporočil z zasloni na dotik, kar je relativno mučno, sploh pri daljših esejih. Prav tako lahko s časom in z vajo pisanje le malo pohitrimo, ampak nič kaj dosti.

Blackberry je narejen za tekst in odgovarjanje na elektronsko pošto ter pisanje SMS sporočil. Prav tako je branje vseh vrst zapisov resnično izjemno. Zagotovo poviša produktivnost poslovneža, sploh če ste veliko na poti in odvisni od prisotnosti na internetu. Tudi osnovno funkcijo klicanja, iskanja kontaktov in vse, kar je v povezavi s klicanjem Blackberry opravlja izjemno dobro. Ampak to danes verjetno že vsak telefon.

Res pa je, da je Blackberry relativno slab multimedijski telefon. Čeprav se to danes tudi trudi biti, je izkušnja multimedije mnogo slabša, kot na iPhone-u ali Androidu. Brskanje po internetu, ogled videoposnetkov, slik in vse ostalo, kar je povezano z interaktivnostjo, multimedijo ipd. nima tako dovršene izkušnja, kot na drugih telefonih. Kar je seveda logično. Saj Blackberry temelji na tekstu.

Velika slabost Blackberry-ja so tudi aplikacije. Na iPhone-u in Androidu je na tisoče in tisoče aplikacij, trg z njimi je resnično pester in poln. Na Blackberry-ju je na žalost povsem drugače. Aplikacij praktično ni in vsi, ki so nori na mnogo inštaliranih aplikacij in bi radi imeli vse novosti tehnoloških programskih trendov, bodo (zaenkrat) razočarani. In vprašanje, kdaj se bo to spremenilo, namreč vodstvo podjetja RIM, ki ima v lasti blagovno znamko Blackberry, še kar ne verjame v aplikativni segment pametnih telefonov.

Torej, Blackberry je izjemen poslovni telefon, če veliko uporabljate elektronsko pošto in ste veliko na okoli. Odgovarjate lahko resnično hitro in telefon služi svojemu namenu. Tudi SMS esej ni problema napisati. Blackberry-ja bi v takem primeru resnično priporočal, saj vsekakor pripomore k produktivnosti. Če pa vam je bližje multimedija, aplikacije, brskanje po internetu ipd. potem je vsekakor trenutno najboljša izbira iPhone oziroma kateri od Android telefonov. No, nekateri tehnološki navdušenci pa imamo en poslovni telefon za čez teden in pa vikend telefon za multimedijo oziroma se ta del uporabniške izkušnje lahko dobro kombinira z iPadom.

Print PDF

Vsekakor smo v krizi identitete. Vendar skupaj z vsem globalnim gospodarstvom. Vsekakor bode v oči marsikatera afera. Vendar je ni države, ki ne bi imela podobnih problemov, sploh tranzicijske. Vsekakor stvari ne gredo v pravo smer. Vendar ne bodo zavile v pravo smer, če jih bomo samo potencirali. Dejstvo je, da se celotno človeštvo sooča z izjemnimi izzivi, ki tudi nam ne uidejo. Prav je, da se z njimi ukvarjamo. Prav je, da opozarjamo in odpravljamo napake. Prav je, da kot družba napredujemo, k bolj pravičnemu in kakovostnejšemu življenju za vse.

Kar me pa najbolj žalosti je, da ne vidimo, kaj vse smo dosegli. Ne vidimo, kakšen biser v resnici imamo. Hvaležnosti za vse lepote, ki so nam dane, ne znamo pokazati. Tudi sam imam ta problem. Šele, ko se vrnem iz kakšnega drugega konca sveta, ki je resnično v krizi, vidim, kaj v resnici imamo. Še toliko bolj vidiš napredek Slovenije, ko obiščeš države bivše Jugoslavije in druge okoliške države, ki so šle skozi tranzicijo.

Zato je nujno, da pogled na Slovenijo postavimo v pravi kontekst. Na svetu živi milijarde ljudi, ki praktično ne vedo, kaj bodo jutri jedli. Potem živi blizu nas na milijone ljudi, ki si ne morejo privoščiti ekscesov nakupovanja, kot si jih lahko marsikdo v Sloveniji (večinski del populacije). Na svetu živi na sto tisoče ljudi, ki so trenutno v vojni. In na tisoče ljudi, ki jim je pred kratkim tektonski premik plošče vzel najbližje.

In na drug strani, če se ozrem okoli sebe. Ljubljana je prelepo mesto, z mnogimi novogradnjami. Dobra ura vožnje stran in že si na obali, v gorah, ob jezeru,… neskončno je lepih slik narave okoli nas, ki ti jemljejo dih. Polne so kavarne, mladi imajo možnosti izobrazbe, gradijo se nove možnosti in priložnosti. Polni so nakupovalni centri, na cestah so dobri avtomobili, pred fakultetami ni prostora za parkiranje. V zadnjih letih so v mestih zrasli mnogi novi objekti, tako za zabavo, kot širjenje duha. Nenazadnje tudi infrastruktura za podjetništvo. Maribor, Celje, Koper, Portorož, Bled, Piran ipd. To so res prelepa mesta.

Gremo naprej… po večini Evrope lahko potujemo brez večjih problemov. Vsako leto si ogledujemo svet. Imamo veliko dopusta, zmerne delovnike, čar letnih časov in še bi lahko naštevali. Kultura, šport, umetnost ipd. Tudi velikih razlik med prerazporeditvijo dohodkov ni, če pogledamo statistične podatke. To, da so bogatejši vse bogatejši, revni pa vse bolj revni, v bistvu sploh ni res. Tudi marsikatera afera je razumljiva, če se uzremo v zgodovino in če uvidimo, kakšno veliko spremembo družbenega sistema smo morali dati skozi. In še informacijsko revolucijo in še osamosvojitev in  še marsikaj.

V bistvu nam gre izjemno. Res izjemno. Zaradi svoje narave dela srečujem mnogo ljudi in največ se jih strinja s tem, tudi tujcev iz bolj razvitih držav, ki živijo tukaj, da je kakovost življenja pri nas resnično izjemna. Sanjska. Lahko se postavimo ob bok sanjskih rajskih otokov. Le tega se sploh ne zavedamo.

Seveda to ne pomeni, da se ne nahajamo na prelomnici. Vse to ne pomeni, da je ta kakovost življenja večna. Jasno je, da lahko zelo hitro nazadujemo. In to zelo močno nazaj. Zato je pomembno, da se še bolj ukvarjamo z našo konkurenčnostjo. S trendi, ki prinašajo povsem novo življenje. Globalno povezano. Tehnologijami. Prav je, da se ukvarjamo s problemi, ki nam zrejo v oči. In vsekakor se strinjam, da je še veliko krivic in socialno ogroženih ljudi v Sloveniji ter tistih, ki gledajo, kako večina drugih uživa. Tudi za te ljudi moramo poskrbeti. Skupaj. To je vsekakor naša dolžnost.

Vendar pa ne smemo pozabiti na hvaležnost. Na naše pretekle dosežke. Na našo pridnost, iznajdljivost, vztrajnost. Narod, ki šteje 2 milijona ljudi, mora biti resnično prilagodljiv in vztrajen. Smo narod, ki lahko doseže veliko. Če stopi skupaj. In sedaj smo v časih, ko moramo stopiti skupaj. K novemu preskoku. Pozabimo na zavist.

Print PDF

Če se povzpnemo na mednarodni nivo, sta najbolj vidni podjetji Decodeme in 23andme. V slednje podjetje je izjemno veliko denarja vložil Google. Z izjemnim ponosom pa lahko napišem, da tudi v Sloveniji na tem področju ne zaostajamo. Ravno obratno. Imamo kar par podjetij, ki se ukvarjajo s tem področjem v različne namene, tako strogo medicinske, kot tudi bolj poljudne.

Eno izmed teh podjetij je Genelitik z lastno blagovno znamko Lifegenetics. Izvajajo teste s področja nutrigenomike, kar pomeni, da so testi namenjeni predvsem analizi vidika prehranjevanja. S pomočjo priporočil lahko lažje sledimo tako dieti v primeru hujšanja, kot tudi dosegamo ustrezno raven vnosa snovi, ki jih potrebujemo za dobro počutje skozi dan. Namreč potreba vsakega posameznega telesa odstopa na določenih točkah od priporočenih dnevnih vrednosti. Nekaterih snovi naše telo enostavno potrebuje več, drugih manj.

Namen te objave je predvsem, da delim svojo izkušnjo s testom, ki sem ga prejel od Lifegenetics. Najprej moram biti iskren, da sem bil do analize v začetku nekoliko skeptičen. Predvsem iz vidika zasebnih podatkov in kaj vse bi takšen test lahko razkril. No, seveda pri meni enormna radovednost vedno premaga kakršen koli skepticizem. Če zdaj pogledam nazaj, tudi ni imel nobenega smisla.

Storitev je bila opravljena na najvišjem profesionalnem nivoju. Na dom prejmeš tubi, kateri si drgneš po dlesnih. Poleg dobiš pred-plačan paket, ki ga skupaj s tubami oddaš na pošto. Poleg tega pošljejo še splošne pogoje poslovanja ter obrazec z nekaj ključnimi informacijami, ki so tudi pomembne za test. Čakalna doba je približno 4 tedne in rezultate testa ti nato po pošti pošljejo na dom.

Embalaža je izdelana na najvišjem profesionalnem nivoju in dobiš občutek, kot da odpiraš enciklopedijo samega sebe. Seveda še bolj kot platnice je pomembna sama vsebina. Ravno prav besed je namenjeno razlagi posameznih genov, kaj se je testiralo in zakaj je nekaj pomembno. Za vse, ki jim je kontekst pomemben, se nahajajo v prilogi še dodatne informacije.

Potem pa sama analiza. Ta zajema več področij, od dejanskih prehranskih priporočil, glede na to, kako dobro naše telo razgrajuje maščobe, ogljikove hidrate, beljakovine ipd., do priporočil glede vnosa posameznih vitaminov ter drugi snovi v primerjavi s priporočenimi vrednostmi. Izjemno koristna je tudi analiza dovzetnosti do nikotina, kofeina in drugih nevarnih substanc.

Na primer, analiza mojih genov pravi, da težko presnavljam alkohol in da pitje alkohola zame ni nič kaj prijetna izkušnja. To povsem drži. Podobno je na primer tudi za vitamine. Za vse vitamine, kjer imam nižje vrednosti ob testiranju krvi, analiza genov kaže, da moram vnašati večje vrednosti, kot je priporočeno povprečje. V analizi pa se nahajajo tudi druge tovrstne zanimive informacije.

Skratka zaključim lahko, da je tovrstna analiza izjemno koristna. Ni dvoma, da gredo trendi v to smer in tovrstne storitve bodo postale del vsakdanjega življenja, na več področjih. Slej kot prej pa bomo s tehnologijo prišli tudi do genetskih zdravil, podaljševanja življenja ter odpravo drugih nelagodij.

Print PDF

Vir izjemno kakovostnega znanja so zagotovo najboljše svetovne univerze. Dobra novica je, da del zbranega teoretičnega in praktičnega znanja delijo s svetom. Brezplačno. Res je, da ne boste dobili prestižne diplome, ki vam bo odpirala vrata v poslovnem svetu, prav tako ne izjemne socialne mreže po vsem svetu. Zagotovo pa boste dobili kopico idej, vpogledov in konceptov, s katerimi boste napredovali. S svetlobno hitrostjo. Saj je ravno v znanju moč.

Namesto ure in ure branja povprečnega gradiva raje posvetite vaš dragoceni čas novim, prebojnim idejam. Najboljšim na svetu.

Stanford Courses na iTunes U – Serija avdio in video predavanj v mp3 obliki iz različnih področji, tudi s podjetništva. Predavanja lahko poslušate na vašem mp3 predvajalniku, iPodu, računalniku, iPadu ipd. Izjemno kakovostna predavanja. Vse, kar je s področja podjetništva, je res izjemno (Stanford Technology Ventures). Aboslutno najboljša zbirka od najboljše univerze.

MIT Open Courseware – Izjemna zbirka znanja iz različnih področij, tako tehnologije, umetnosti, kot tudi posla. Poleg predavanj so na voljo tudi prosojnice, zapiski, ipd.

Harvard Open Learning Initiative – Nekaj predavanj iz matematike, angleščine, računalništva in nekaterih drugih področij. Zbirka ni ravno najbolj obsežna, vsekakor pa bolj poglobljena. Upam, da se bo v prihodnosti kaj razširila.

UC Berkeley Webcast – Velika zbirka različnih avdio in video vsebin, čeprav kar nekaj vsebin dejansko ni na voljo, ali so na voljo le delno. Vendar se glede na obsežno zbirko po posameznih letih najde veliko zanimivega.

Open Yale – Prav tako zbirka najboljšega svetovnega znanja iz različnih disciplin človeštva. Lahko si ogledate izjemno zanimive video posnetke različnih predavanj.

Videolectures.net – Portal, ki je dejansko neverjetno velika zbirka akademskega znanja iz različnih področij ter različnih univerz iz vsega sveta. Je plod dela sodelavcev Inštituta Jožef Štefan, za kar smo jim lahko resnično hvaležni. Objavljenih je več kot 2000 predavanj, predvsem s področja računalništva, kar nekaj pa tudi z drugih področij.

TED – Zagotovo izjemna zbirka navdušujočih in kratkih govorov. Sicer ne gre za akademska predavanja, kljub vsemu pa je stran, ki jo je vsekakor vredno redno spremljati. Namreč predstavljene prebojne ideje zagotavljajo odprtost uma.

Uživajte v osvajanju najboljšega znanja!

Print PDF

Ko primeš v roke iPada in vidiš, kaj vse zmore, si naravnost fasciniran nas dosežki tehnologije. Tablica, v velikosti knjige, a še tanjša, ki je praktično računalnik. Neverjetno. Kot prvo je potrebno razumeti  koncept takšnega tabličnega računalnika. Namen običajnega računalnika ali prenosnika je predvsem v tem, da lahko zelo učinkovito vnašamo določene vsebine, seveda pa tudi pridobivamo. Namen tabličnega računalnika, kot je iPad, pa je predvsem ta, da z največjo mero uporabniške izkušnje predvsem pridobivamo vsebine (tipkovnica je lahko zgolj eksterna). Za vnos vsebin naprava ni tako priročna, za pridobivanje vsebin pa je izkušnja veliko boljša kot pri običajnem računalniku.

Glede na to, da imam tudi Asusovega netbooka EEE, lahko rečem, da tega s seboj nosim le še, kadar grem v tujino. To pa predvsem zato, ker lahko pišem vsebine, daljšo elektronsko pošto ipd. Za sestanke v državi pa s seboj nosim le še iPada. Praktično je uporabnost in praktičnost veliko večja kot pri netbookih. Zaradi teže pa si niti ne predstavljam, da bi s seboj nesel klasični prenosni računalnik.

Izkušnja z iPadom je podobna, kot na pametnem mobilnem telefonu, le da je ekran bistveno večji, lažji za uporabo, črke bolj vidne in tako tudi interakcija veliko bolj priročna. Uporabniški vmesnik je enostaven, intuitiven in se ga navadiš v nekaj sekundah. Z zadnjo verzijo programske opreme, ki je prišla pred kratkim je moč tudi multitaskinga, urejanja aplikacij v direktorije in še marsikaj. Celotni uporabniški vmesnik je vezan na »multituouch« zaslon in navigacija je tako otroško lahka.

Še bolj bistveno, kot sam kos strojen opreme, ki je seveda ličen, skrbno dodelan, skratka seksi do največje mere, je pomembna še programska platforma, ki se skriva v ozadju. Ta je sestavljena iz dveh ključnih delov in sicer je to trg aplikacij ter iTunes platforma za multimedijske vsebine. Ta platforma naredi iPad še toliko bolj izjemen.

Preko iTunes-ov si lahko naložite glasbo, filme, predavanja iz najboljših svetovnih univerz in še bi lahko naštevali. Vse avdio in video vsebine so vam na voljo z enim klikom, veliko teh brezplačno, tiste, ki so predmet avtorskih pravic plačljive, vendar običajno za izjemno ugodno ceno, nekaj dolajev.

Vaš iPad tako postane prava multimedijska naprava. Seveda lahko preko programa iTunes vaše zbirke tudi sinhronizirate z drugimi napravami od Appla, kot so iPhone, iPod ipd. Programska oprema je vsekakor dodelana, edino kar je se mi zdi nekoliko kompleksna in se je moraš navaditi. Ni strukturirana, kot je to običaj pri Microsoftovih programih, vendar veliko bolj »art«.

Drugi pomemben del platforme pa so aplikacije. Preko platforme si lahko brezplačno naložite ali kupite na tisoče aplikacij, od multimedije, novic, iger, uporabnih aplikacij ipd. Veliko aplikacij je brezplačnih, tiste boljše pa so plačljive, vendar za nekaj dolarjev ter tako praktično vsakemu dostopne. Izbira je podobna, kot na Android platformi in zagotovo bo v prihodnosti huda konkurenca med obema platformama.

Poleg poslušanja glasbe, ogledov filmov in igranja igric so na iPadu največkrat uporabljene predvsem naslednje aplikacije:

Dnevno poslovanje, kjer je najpopularnejša aplikacija za zapiske Evernote, ki si jo lahko namestite tudi na računalniku, telefonu ter do nje dostopate preko spleta. Tako imate vse vaše zapiske povsod dostopne. Za izmenjavo datotek sta najpopularnejša Dropbox in Box.net, za prebiranje dokumentov pa iRead PDF in Documents 2. Imate tudi več aplikacij, s katerimi lahko zamenjate ozadje vašega iPada. Z aplikacijo WebEx pa imate lahko tudi spletno konferenco.

Knjige in časopisje, kjer je najbolj popularen program Kindle, ki je Amazon bralnik. Ima največjo izbira knjig, obenem pa vam vse knjige sinhronizira z ostalimi vašimi napravami, se pravi telefonom, Kindlom ipd. Ostale aplikacije za knjige so še iBooks, Stanza, Kobo, Wattpad in tako je skoraj ni knjige, ki je ne bi mogli kupiti ali brezplačno prebrati v elektronski obliki.

Za branje RSSjev je več aplikacij, sam uporabljam FeeddlerRSS, ki se avtomatično sinhronizira z Google Readerjem. Podobno aplikacijo imam tudi na telefonu in tako ob prostem času prebiram RSSje, na računalniku pa jih vedno lahko odprem z Google uporabniškim računom.

Potem je pa tukaj še dnevno časopisje, kjer je v slovenščini multimedijski portal RTV Slovenija in Žurnal24, od časopisov pa lahko najdete Večer, Delo in druge. Častnik Delo je vsak dan brezplačno na vašemu iPadu in sobotno prilogo, če je le možno z veseljem preberem. Potem pa imate še tuje časopise, ki jih je nešteto od NY Times, BBC News, Eyewitness, pa tudi bolj tistih strokovnih, kot so Wired, Ars technica , MacLife,  Mashable. Vedno več pa je tudi agregatorjev novic, ki se vam trudijo pripeljati v poplavi informacij najbolj pomembne novice in na voljo imate Fluent News, Pulse News, Zinio in mnoge druge.

Za vse finančnike je tudi prava zbirka aplikacij, od kalkulatorja, računskih tabel, pretvornikov valut, programov za upravljanje z osebnimi financami ipd. Prav tako pa je veliko aplikacij za spremljanje trgovanja, od Bloomberga, Reutersa in časopisja za finančnike, kot so Wall Street Journal , Financial Times, Forbes Investment Guide, eIBD,  Kapitall.

Velik del aplikacij je namenjen socialnim omrežjem in našli boste mnogo aplikacije za uporabo portalov ali platform kot so Facebook, Twitter, Skype, Linkedin ipd. Našli boste tudi kliente za direktne pogovore (IM) preko Skypa, g-chata, Messengerja ipd. te pa so Meebo , AIM , IM+ Lite in drugi. Seveda pa obstajajo tudi aplikacije za znane druge portale, kot so  eBay, Amazon ipd.

Našli boste tudi različne enciklopedije, leksikone, teste IQ, kuharske knjige, izreke, slovarje in skratka vso znanje, ki vam je nato na voljo z enim klikom. Potem so pa tukaj še aplikacije za zdravje, od fitnesa, domače lekarne, zdrave prehrane, meditacije ipd. in pa aplikacije za potovanja, priporočila, napoved vremena, skratka ni da ni. Z iPadom boste imeli vedno veliko dela.

Na kocu seveda vprašanje, ali priporočam nakup? Definitivno. Po iPadu je hitro prišlo na trg še nekaj drugih tabličnih računalnikov, ki temeljijo na Android platformi. Razlike praktično ni in je čisto stvar osebnih preferenc in sredstev, ki jih imate na voljo. Vsekakor pa gre prihodnost IT-ja v to smer in samo vprašanje časa je, kdaj bodo tablični računalniki del vsakdana. In vsekakor želite razumeti koncept in ga obvladati. Povečala se bo tudi vaša produktivnost, nenazadnje pa gre tudi za izjemno izkušnjo.

Print PDF

Opomba: Za lažji ogled prezentacije levo spodaj kliknite “menu” in nato “View Fullscreen”

Print PDF

Osnovna ideja tehnologije e-Ink je ta, da je pasivni zaslon. Ne glede na to, koliko časa berete vas ne bodo začele boleti oči. Namreč pri gledanju v monitor ali katero koli drugo napravo z aktivnim ekranom nas slej kot prej začnejo močno boleti oči, prav tako pa se lahko poslabša naš vid. Tako je branje na računalniku na primer izjemno težko. Tudi spletne strani običajno bolj “skeniramo”, kot v resnici beremo. Tehnologija e-ink rešuje ta problem, tako kot vsaka dobra poslovna ideja. Ko prvič držiš napravo v rokah, si povsem fasciniran. Pasiven ekran, na katerem lahko brez problema bereš, kot če bi gledal v knjigo. Ko obrneš list, nič ne moti, nič ne svet ali kaj podobnega. Dejansko, kot da bi listal knjigo. Cena za to je, da ekran ne sveti v temi, tako pač pri nočnem branju potrebuje lučko. Ampak to je seveda logično in sprejemljivo.

Preko brezžične povezave na internet (ali 3G) se povežeš direktno na Amazonovo trgovino in že imaš na deset tisoče knjig, ki jih lahko kupiš in naložiš na napravo v manj kot 30 sekundah. Glede na to, da ni papirja, so knjige v splošnem nekoliko cenejše. Sicer ni v elektronski verziji za Kindle vseh naslovov obstoječih knjig, zagotovo pa večina najbolj popularnih iz vseh področij. Brez dvoma pa se število vztrajno veča. Poleg knjig so vam na voljo tudi nekatere revije. Knjige ali revije kupite z enim klikom. Seveda so pri Amazonu poskrbeli za to, da je plačilo karseda enostavno. V bistvu sploh nimate občutka, da zapravljate. Ko enkrat kupite knjigo, je vaša za vedno, kar je zapisano na Amazonovem strežniku in jo lahko kadarkoli sinhronizirate. Pred nakupom pa lahko nekaj strani tudi brezplačno preberete, tako da se resnično prepričate o kakovosti knjige.

Težko si je predstavljati, da imaš na koncu v eni napravi, ki je tanjša od povprečne knjige kar naenkrat lahko na stotine knjig. Kapaciteta Kindla, ene same naprave, ki je tudi lažja od povprečne knjige, je okoli 3.500 knjig. Če preberete eno knjigo na teden, je to za povprečno življenje posameznika. Prej si potreboval police in police knjig, sedaj pa imaš eno, izjemno lahko napravo, ki jo lahko neseš s seboj kamorkoli. Seveda imaš pri tem s seboj prav vse knjige in bereš lahko katero koli, kadar koli. Poleg kupljenih knjig, pa lahko na napravo naložite tudi svoje dokumente, ki jih morate ali prej konvertirati v pravi format in naložiti preko USB kabla ali pa si jih kar pošljete preko e-pošte, kar vam tudi omogoča Amazon. Poleg knjig in vaših datotek pa je v sistem vgrajen tudi angleški slovar in možnost brskanja po enciklopediji Wikipedia. Za povrh pa omogoča še poslušanje podcastov in mp3jev.

Seveda je to zgolj osnova, na kateri je Amazon poskrbel za izjemno uporabniško izkušnjo. Amazon Kindle je poleg naprave tudi aplikacija, ki jo lahko naložite na na vaš pametni telefon, računalnik, iPad ali kateri koli drugi tablični računalnik. Povsod, kjer uporabljate aplikacijo v povezavi z vašim Amazon uporabniškim računom, se vse knjige avtomatsko sinhronizirajo. Še več, ne glede na to, kje katero knjigo odprete, si aplikacija zapomni, kje ste jo nehali brati. Izjemno.

Drugače pa je naprava majhna, lahka, izbiraš pa lahko dve različne velikosti ekrana ter z WiF-ijem ali 3G. Kontrast pri tehnologiji je izjemen, brez problema lahko bereš tudi na soncu. Izjemno je tudi to, da baterija zdrži tudi do enega meseca, torej je energetsko izjemno varčen, kar je prijazno okolju. Polnite pa ga lahko preko vtičnice (potrebujete konverter iz angleške vtičnice, ki ga lahko kupite v Conradu) ali USB kabla. Seveda ne smemo pozabiti še na vsa drevesa, ki bodo s tem ohranjena pri življenju. Za konec velja omeniti še to, da v bistvu sploh ne potrebujete računalnika, da naprava deluje in da se nikoli ne segreva. Prav tako pa se resnično prilega v roke in brez problema bereš ure in ure. Vse, kar so napisali v prodajnem pismu, na spletni strani, je povsem resnično.

Amazon Kindle je naprava, ki jo enostavno morate imeti, tako resnično priporočam nakup. Cena je v končni fazi resnično ugodna. Za najbolj osnovno napravo boste odšteli 130€, kar se mi ne zdi veliko za tako izjemno napravo, ki jo enkrat kupite in imate za izjemno dolgo časa. Glede na to, da boste za etui z nočno lučko odšteli približno dobro polovico tega zneska, se zdi cena še toliko bolj sprejemljiva.

Naslednji preskok v sklopu tehnologije e-ink pa je pasiven zaslon, ki bo imel tudi barve, namreč trenutno je Kindle črno – bel oziroma s sivimi kontrasti. Seveda to ne moti, saj je glavni namen Kindla, da kar pozabite na čas, ko se zgubljate v izjemnem in prijetnem branju. Obenem pa se tudi izobražujete in trenirate vaše možgane. Naprava je narejena za vse, ki smo nori na branje. Izjemno!

Print PDF