Dinamika karierne poti v 21. stoletju
sep 2010
Včasih je veljalo ena služba za vse življenje. Pomembna je bila predvsem formalna izobrazba, po tej se je izobraževanje bolj ali manj končalo, nato pa delo v enem poklicu. Če si enkrat v karieri zamenjal podjetje je bilo to že veliko. Napredovanje je bilo po hierarhični lestvici pa tudi to ni bilo nič kaj preprosto. V primeru, da bi želel zamenjati kariero, pa skoraj nemogoče.
Danes v družbi znanja so seveda zadeve povsem drugačne. Vendar je malo ljudi, ki so prepričani, kako se lotiti kariernega razvoja, kaj novi model resnično pomeni in prinaša. Na zahodu imajo zelo praktičen pogled na karierni razvoj in v nadaljevanju podajam nekaj ključnih točk.
Prvo pomembno dejstvo je, da se naše delovanje v posameznem podjetju giblje v ciklih, tako kot vse v življenju. Cikel v tem primeru traja od 3 do 5 let. Se pravi najprej pridemo v podjetje in potrebno je približno pol leta, da se uvedemo. V skladu z 90 dnevi na novi poziciji si želimo, da je ta čas čim krajši. Nato imamo 3 do 4 leta pomembno dodano vrednost za organizacijo. Imamo sveže ideje, zagon, prispevamo podjetju ipd. Potem pa se začne upad, razen če se ne povzpenjamo po hierarhični lestvici, kar se večina ne. Tako postane delo rutina, nimamo več prave volje in naša motivacija začne počasi upadati.
To je točka, ko je ključno, da zamenjamo službo (ne nujno kariere). Se pravi, da gremo na novo delovno mesto, kjer se začnemo učiti novih stvari, pridobivamo novo znanje ipd. V nasprotnem primeru enostavno zaspimo in naš razvoj se ustavi. Na ta način poskrbimo, da se neprestano razvijamo in izkoristimo cikle sebi v prid.
Dinamični sistem v družbi znanja, z dostopom do informacij na internetu in knjigah, izjemno veliko izobraževalnih programov ipd. pa nam tudi omogoča, da v karierni dobi celo zamenjamo celotno kariero, če je le dovolj velika volja, motivacija in zadaj seveda tudi želja. V sodobnem času tako ni problem, da enkrat, mogoče celo dvakrat povsem zamenjamo kariero.
Menjava je možna predvsem na dva načina. Eden je, da v prvi karieri ustvarimo dovolj veliko finančno zalogo in nato sredstva vložimo v prekvalifikacijo. Druga možnost je, da v teh 5 letnih menjavah počasi menjamo svoj poklic. Možnosti so seveda tudi druge, vendar sta to dva najbolj običajna načina.
Če pogledamo še nekoliko bolj s praktičnega vidika, recimo da karierna pot posameznika traja 40 let, povprečno od 25 leta do 65 leta. Se pravi, da lahko približno vsaj osem krat zamenjamo organizacijo za katero delamo. Mogoče je včasih to delovalo kot nezvestoba, danes pa je to povsem običajno. Približno na polovici, ko že ustvarimo določeno materialno varnost, gredo otroci od doma, pa ni nobenega problema, da svoje kariere mogoče celo ne zamenjamo.
V celotni sliki pa ima svoje mesto tudi podjetništvo. Zakaj ne bi bili posamezni 5 letni izseki na karierni poti tudi podjetniški poskusi. Na primer, greste najprej v prvo službo in tam dobite izjemno idejo. Poskusite in po par letih ugotovite, da zadeva ne deluje. Pač najdete novo službo, kjer seveda tudi osebnostno rastete. Pa mogoče zamenjate službo in se potem zopet lotite nove ideje. Mogoče uspete, mogoče ne, vedno pa si lahko najdete novo službo.
Seveda se je pri tem v podjetništvu najlažje lotiti svojega podjema v dveh življenjskih obdobjih, seveda odvisno od našega izhodišča, ampak v povprečju. Prva opcija je zgodaj v našem kariernem razvoju, ko še nimamo največjih obveznosti v življenju, to je hipoteke in otrok. Takrat si lahko privoščimo večje materialne rizike, prav tako imamo več energije, idej ipd.
Drugo obdobje pa je, ko imamo že veliko izkušenj, materialno varnost, se pravi odplačano hipoteko in so otroci že odšli od doma. Prednosti so, da imamo takrat običajno veliko več izkušenj, obenem pa tudi nekaj denarja, ki je lahko namenjen za zagonski denar podjetja. Seveda pa imamo po drugi strani lahko že kanček manj energije ter nekoliko večji standard.
Na koncu je bistveno predvsem to, da dinamiko kariere ne jemljemo preveč statično. Pomemben element, ki odpira neskončne možnosti so v združevanju držav tudi vse priložnosti v tujini. Svet tako ponuja neskončno možnost. Če je le možno in če se nam zdi prav, pa lahko vedno v kariernem razvoju razmišljamo tudi o svojih idejah, svoji lastni poti ipd. Bistveno je to, da pridemo do samoaktualizacije.
Ne počnite preveč tega, v čemer uživate
avg 2010
Vsekakor sem zagovornik tega, da morate v življenju početi stvari, v katerih uživate, saj ste le tako lahko uspešni. Vendar se pri tem skriva tudi ena velika past in to je, da ne smete početi preveč tega, v čemer uživate. Zadeva je enaka kot na primer s čokolado in sicer do neke mere so užitki neizmerni, od neke točke naprej pa se vam zadeva lahko povsem zameri.
Poglejmo, kje se resnično skriva zanka. Počnete stvari, v katerih uživate. Zato, ker uživate v tem, kar počnete, ste v tem izjemno dobri. Ravno zato, ker ste v nečemu resnično dobri, ljudje želijo še več tega od vas. Ker ste ravno vi v tem najboljši, aktivnosti ne morate delegirati, ker ste vi pač vi. Glede na to, da v tem uživate, pa seveda težko te aktivnosti zavrnete.
Vendar, vsaka zadeva ima svojo točko, ki ji lahko rečemo pretiravanje. Ima skrajno nasprotni učinek od tega, kar bi želeli. To, v čemer neizmerno uživamo, postane neverjetno velika bolečina. Kako se to zgodi jasno prikaže resnična zgodba o žabi.
Če žabo vržete v vročo vodo, bo seveda odskočila ven. Ste malo zviti in vržete žabo v lonec ter ga postavite na ogenj, tako da se bo voda počasi segrevala. Žaba se bo skuhala. Seveda ne poskušajte tega doma, sploh pa so to izjemno nehumani poskusi, ampak dobro opozorilo, da lahko sami sebi zakurimo ogenj v katerem se počasi skuhamo.
To vam lahko povem tudi iz lastnih izkušenj. Dve od mojih aktivnosti, ki pa sploh nista glavni aktivnosti so predavanja in pisanje člankov. V tem (študijskem) letu sem imel verjetno več kot 70 predavanj, v nekaterih obdobjih tudi več kot 5 na teden in celo več na dan. Na vrhuncu intenzivnosti, to je jeseni in spomladi, se mi je vse skupaj že skoraj zamerilo.
Postopek je enak, kot sem napisal. Prihajajo vabila, jih vpisuješ v koledar, potem ko je potrebno izvajati pa se lahko počasi skuhaš. Preveč česar koli pripelje do omenjenega nasprotnega učinka. No, na srečo sem bil v tem letu še na robi meje, da se ni zgodilo nič tragičnega in komaj čakam naslednje predavanje. Vseeno pa, izjemno dragocena lekcija.
Zato je izjemno pomembno, da smo v življenju zmerni, prav tako pa, da si znamo postaviti meje. Če smo preveč sposobni mogoče to celo na neki točki postane bolj slabost, kot prednost. Vendar se moramo znati lotiti stvari pravilno, v vsaki posamezni fazi.
Eden izmed načinov, kako se lotiti stvari, da se jih »ne prenajemo« je, da zgradimo ustrezni tim, ki na eni strani odpravijo naše šibkosti, vendar nas na drugi strani lahko tudi dovolj uspešno nadomestijo v primeru, da imamo druge opravke, ki so bolj pomembni za nas same.
To je tudi točka, ko preidemo iz samozaposlenega v lastnika posla v okviru štirih kvadrantov denarnega toka. Koraki so, da smo običajno najprej zaposleni, skupaj z velikimi ambicijami. Nato postanemo samozaposleni, ker smo najboljši v tem, kar počnemo. Preskok do tega, da postanemo vodja podjetja pa je izjemno zahtevna ter je za spremembo potreben predvsem velik miselni preskok. Oddaljiti se moramo od izreka Napoleona Bonaparte-a, ki je rekel, da če želiš, da je kaj dobro narejeno, naredi to sam. Na tej točki je ključen in pomemben predvsem tim.
Druga pomembna zadeva pa je, da užitki niso nikoli statični. Lahko pridemo v obdobje, ko nas začnejo veseliti druge stvari. Takrat moramo biti pripravljeni, da zamenjamo naše aktivnosti in počnemo nove stvari, ki nas veselijo. Ne glede na to, koliko si želimo velikokrat gledati statično na življenje, gre za dinamično pot, kateri se moramo prilagajati.
Definitivno, počnite v življenju stvari, v katerih uživate. Vendar si morate postaviti meje in paziti, da se ne skuhate sami sebe s tem, da začnete pretiravati z delovnim užitkom. Zmernost je pomembna vrlina, ki se jo je potrebno učiti celotno življenje. Tudi sam se je še učim. Ravnovesje je doseg tiste največje kakovosti življenja, ni pa nujno, da ta kakovost pomeni kakršne koli preboje. Bistveno je torej, da vse odločitve sprejemamo zavestno.
Poleg zmernosti obstaja še drugo pomembno orodje, kako lahko zadeve spravimo v ravnovesje. To je, da si vzamemo odmor in počnemo nekaj drugega. Določimo obdobje, ko nečesa ne bomo počeli, z namenom, da se odpočijemo in pridemo do trenutka, ko si bomo zadeve zopet zaželeli z neverjetno močjo in bo naša dodana vrednost še toliko večja.
Kot sem omenil, da sem skoraj preveč odpredaval, čutim, da je točka za krajši odmor za pisanje. V zadnjem letu in pol sem objavil več kot 100 objav, ki vsebuje več kot 300 strani besedila. Za eno dokaj debelo knjigo. Tako bo avgusta pisanje objav na blogu na pavzi. Septembra pa seveda zopet naprej.
Iz dna srca vam želim prijetno poletje, veliko sončnih žarkov in povezanosti z naravo. Razmišljajte o sebi, svojem življenju ter o tem, če ste na pravi poti. Naberite si nove moči, vzemite si čas za ljudi, ki jih imate radi, pa jim mogoče ne posvečate dovolj pozornosti. Pripravite načrte in se vprašajte, kaj so vaše sanje.
Septembra, ko se bo poletje počasi iztekalo pa naredite kakšen nov preskok, velik korak, na katerega boste resnično ponosni. September je zagotovo pravi čas za nove zadeve, nove pristope, mogoče za strateški pristop k spreminjanju kakšen navade.
Prav tako se poskusite posvetiti sedanjemu trenutku in vdihniti življenje v polni meri. Ne jejte, ne da bi okusili, ne poslušajte, ne da nebi slišali, ne preberite, ne da bi poslušali razumeti avtorja. Razmišljajte o novih idejah in česa bi se lahko lotili, da bi popestrili svoje življenje. Prekinite kakršno koli rutino. Počnite stvari, ki jih do sedaj niste nikoli počeli.
Če vam zmanjka idej, si pomagajte s spletno stranjo, 43things, kjer ljudje objavljajo svoje cilje in kaj si želijo doživeti v življenju. Prebrskajte malo, naredite si svoj spisek in se lotite stvari. Zato ne potrebujete denarja, le dobro voljo in obkroženost s pravimi ljudmi.
Na koncu pa ne pozabite, vedno se najde nekdo, ki je na slabšem, kot ste sami. Pomislite tudi na druge ljudi in jim pomagajte. S svojo donacijo, časovnim prispevkom, pomočjo ali kako drugače. Obiščite ljudi, ki jih lahko osrečite, pokažite svetu svoj nasmeh in naredite svet nekoliko lepši.
Z vsem tem bom tudi sam za dobre dva tesna preusmeril svoje aktivnosti. Z namenom, da se nekoliko odpočijem od vsakdanjih aktivnosti, prav tako pa da avatar izkusi in doživi kakšne nove stvari in kraje. Septembra pa se zopet srečamo z novimi objavami, tako iz poslovnega in osebnega razvoja. No, glede na relativnost časa, bo to vse tako hitro minilo. Prijetno poletje!
Delo zgolj za denar nima nobenega smisla
avg 2010
Ko sem začel delati z različnimi podjetij, sem bil v začetku velikokrat kar šokiran, kakšen odnos do dela imajo lahko ljudje, pri tem, da preživijo več kot tretjino aktivnega življenja na delovnem mestu. Če nekoliko pretiravam, slika v najslabšem primeru lahko zgleda nekako takole.
Zgodaj zjutraj zvoni budilka. Prva misel, oh ne, še eden delovni dan. Seveda je potrebno na budilko pritisniti vsaj 3x, za nekajkratno podaljšanje spanca za 10 – 15 min. Potem je res potrebno že v službo, da ne bo prepozno zabeležen prihod. Najprej, ko oseba prispe v službo je seveda potrebno popiti skodelico jutranje kave. Pri tem štirje sodelavci opravljajo ostale štiri in se pritožujejo nad nadrejenimi. Potem je potrebno le opraviti nekaj aktivnosti. Potem kratek odmor in pregled Facebook in Gmail obvestil.
Čas za malico ali kosilo. Zopet malo opravljanja in pritoževanja. Po kosilu seveda dobra kavica in pogled na uro, da sta samo še dve uri do konca delovnega dne. Mogoče je nujno opraviti še kakšno aktivnost in potem hitro domov. Ko mine tistih 8 ur, se spusti vse iz rok in odide domov. Tako pridemo do svoje cone udobja. Oseba prižge televizijo in gleda ure in ure resničnostnih šovov. Vse to nato ponavlja 40 let. Bonus življenja je mesečno nakazilo plače in kakšen izlet za vikend. Pa še to v nakupovalni center.
Življenje na takšen način je praktično vrženo stran. Delati stvari, ki jih ne želiš početi, za nekoga, ki ga sploh ne maraš. Za mesečno plačilo. Gre dejansko za menjanje svojega časa za nekaj denarja, ki ga potem tako ali tako hitro zapraviš. Torej delo zgolj za denar nima nobenega smisla, saj se dolgoročno niti slučajno ne razvijaš, tretjino življenja pa preživljaš v velikem nezadovoljstvu.
Vsekakor je razumljivo, da je denar v življenju pomemben. Prav tako lahko pridejo obdobja v življenju, ko je potrebno delati mogoče zgolj za denar. Vendar bistveno je ena razlika, ki jo bom ponazoril z analogijo – biti brez denarja je trenutno stanje, biti vedno brez denarja oziroma reven pa je stanje duha. Torej vprašanje je, če delamo za denar, kako izboljšati svojo pozicijo.
Prvi pomembni pogoj pri delu za denar je, da se ob delu učiš, se pravi pridobivaš znanje in osebnostno razvijaš. Osnovno vprašanje na katerega si moramo odgovoriti je, če bom bil na tem delovnem mestu 2 leti, katera nova znanja in veščine bom dodatno razvil po končanem delovnem času. Bom obvladal nove računalniške aplikacije? Mogoče res izjemno obvladal Excel? Bom znal brati bilance? Mogoče oblikovati tiskovine? Se bom naučil prodajati? Kakšne izobraževalne programe pa ima podjetje? In podobno…
Večino podjetij svoje nove zaposlene najraje vrže v vodo (»swim or sink«), saj se tako ljudje najhitreje učimo. Kljub vsemu pa je izjemno pomembno, od koga se lahko učimo. Tako je drugi pomembni faktor, da imamo nadrejene, ki so nam lahko zgled in se od njih lahko učimo. Izjemno težko je delati za nadrejenega, od katerega se nimamo kaj naučiti in ni na nekoliko višjem nivoju poslovnih kompetenc od nas samih. To ne pomeni, da ne sme biti zahteven, mogoče celo, da imamo povsem drugačen pogled na svet, bistveno je to, kaj se lahko naučimo in kaj imamo od tega. Vedno je vredno delati le za nadrejene, katere spoštujemo, cenimo in se lahko vzajemno razvijamo.
Naslednje pomembno dejstvo pa je, da smo ljudje socialna bitja. To, s kom se družimo in s kom preživljamo čas, močno definira raven naše sreče. Torej tretji pomembni faktor je, da delamo v podjetjih, kjer se dobro počutimo, nas ljudje spoštujemo ipd. Sami lahko bistveno pripomoremo k pozitivni klimi v podjetju in nujno je, da si za to prizadevamo. Nima smisla, da hodimo nekam v službo, kjer se z ljudmi sploh ne razumemo. Če mislimo, da nimamo izbire, je to lahko samo izgovor.
Na koncu pridemo še do vrednot. Vrednote so pomembni sestavni del delovanja posameznika, prav tako pa kulture in klime v podjetju. V primeru, da naše vrednote niso skladne z vrednotami podjetja, se bomo tam izjemno slabo počutili. Tudi če nam plačajo milijone, še vedno ne bomo zadovoljni. V primeru, da smo skrajno pošteni, podjetje pa ima nizka moralna merila, bomo vedno v precepu. Torej ko delamo za denar, moramo vedno gledati, da so naše vrednote skladne z vrednotami podjetja ter da počnemo stvari in aktivnosti, ki so skladne z našimi moralnimi normami. »Vsak mora plačati kredite« ni izgovor zato, da počnemo stvari, ki jih drugače ne bi delali za podjetja, za katera v primeru izbire ne bi nikoli delali.
Torej delo zgolj za denar nima nobenega smisla. Včasih je res, da pristanemo v takšni situaciji, ko smo v to prisiljeni, vendar bistveno je, da takoj naredimo načrt, kako bomo iz takšne situacije prišli ven. V tem primeru pridemo do razmerja, 8 ur dela dnevno za preživetje in dodatnega 4 ure dnevno za izhod iz situacije ali uspeh. To ali bomo prišli v boljšo situacijo ni odvisno od tega, kaj bomo počeli v teh 8 urah v službi, vendar v času po tem. Če je jasno, da smo ljudje bolj srečni brez televizije, ne bomo prišli do boljše kakovosti življenja.
Nujno je, da čim prej od dela zgolj za denar pridemo do tega, da se tudi učimo in razvijamo. Pogoj za to je, da imamo nadrejene od katerih se lahko učimo in ki nam to omogočajo. Korak naprej, ki ga lahko še naredimo pa je, da delamo z ljudmi, ki jih imamo radi, jih spoštujemo in se medsebojno razvijamo, izjemno pomembno pa je tudi to, da so naše vrednote čim bolj skladne z vrednotami podjetja.
