Blaz Kos

Obiščite angleški blog Blaža Kosa

28
Dec 2015

ALL-logo-bela-podlagaNov angleški blog Blaža Kosa AgileLeanLife se posveča naprednim tehnikam osebnostnega razvoja, ki temeljijo na sprejemanju odočitev na podlagi konkretnih metrik (quantifying yourself) in ne zgolj intuicije.

Inspiracija za blog je bila ideja o prenosu sodobnih vitkih startup metodologij in agilnega managementa na področje osebnega življenja. Z upoštevanjem AgileLeanLife tehnik, lahko z lahkoto podvojite nivo osebne sreče, produktivnosti, premoženja in energije.

Vabljeni k obisku.

Filed under: Razno

Sveti gral uspeha vsakega start-up podjetja

9
Oct 2014

Že več kot desetletje sodelujem pri razvoju slovenskega in regijskega start-up ekosistema. Zadnja večja projekta, ki smo jih naredili skupaj z ekipo nacionalnega start-up ekosistema, sta pospeševalnika Start:up Geek House in Go:Global Slovenia, z vrhunskim izobraževalnim programom, več kot 40 uspešnimi podjetniki kot mentorji in seveda 2,4 mio EUR investicijskega kapitala za letošnje leto. V teh dobrih desetih letih je skoraj ni literature, ki je ne bi prebral na temo start-up podjetij.

Posledično me pogosto doleti povsem logično vprašanje: »Zakaj se pa ti ne lotiš svojega start-up podjetja, če toliko veš o tej tematiki?« Odgovor je izjemno preprost in v njem se skriva tudi Sveti gral uspeha vsakega start-up podjetja (razen nekaj izjem).

Novo podjetje na samem začetku na trgu ne uspe zato (dokaz hipoteze vrednosti), ker bi ustanovitelji primarno imeli veliko znanja o tem, kako graditi start-up podjetja. Na trgu start-up podjetje v semenski fazi uspe zato, ker ustanovitelji izjemno dobro poznajo trg in razumejo stranke boljše, kot kdor koli drug na tem svetu.

Če dodobra poznaš trg in resnično razumeš stranke, poznaš tudi njihove probleme in posledično veliko lažje najdeš rešitev, za katero so stranke pripravljene plačati. Znanje o trgu in strankah seveda lahko dobiš na več načinov. Prvi je, da že prej deluješ v panogi, ali kot zaposlen v nekem podjetju, svetovalec, zastopnik ali kako drugače. Drugi način je, s t.i. procesom razvoja in odkrivanja strank (intervjuji, eksperimenti,…). Zaljubiš se v problem in ostaneš fleksibilen pri rešitvi (poslovni ideji). O tem govorijo t.i. vitke metodologije start-up podjetništva.

Tretji način je, da skočiš v vodo na glavo in upaš, da je voda dovolj globoka. Vendar se žal večina podjetnikov na ta način popolnoma polomi. Namesto osredotočenosti na potrebe trga, so podjetniki v takšnem primeru osredotočeni na svoj lastni ego. Jaz pa že vem, kaj trg potrebuje. Moja ideja je inovativna, revolucionarna in stranke bodo kar same stale v vrsti. Malo verjetno. Od časa do časa se zgodi tudi takšen scenarij, vendar je bližje loteriji kot resni strategiji.

Napačne predpostavke so mati vseh zaj**ov. Če se podajaš na trg, ki ga ne poznaš, je suma teh napačnih predpostavk izjemno velika. Običajno prevelika. Podjetju prej zmanjka denarja, ustanoviteljem pa volje in energije, preden pridejo do prave rešitve za katero so stranke pripravljene plačati. Še več, ljubezen v idejo je premočna, da bi prišlo do sistematičnega in resnega pivota.

Tako je logično, zakaj je največ mladih podjetnikov v branži interneta. Zato, ker bolj ali manj poznajo ciljni trg, saj z njim živijo že od malih nog. Praktično rojeni so z računalnikom in povezani na internet. Poleg tega je možnost začetka učenja o trgu na internetu izjemno hitra, z nizko finančno investicijo. Povedano poenostavljeno postaviš pristajalno stran, usmeriš nekaj obiska na to stran in hitro lahko začneš z učenjem o strankah.

Prav tako je logično, zakaj največ podjetnikov torej uspe, če so že prej več let delali na določenem trgu in v določeni panogi, pa naj bo to v okviru inštituta, multinacionalke, malega podjetja, neprofitne organizacije ali v kakršni koli drugi obliki. Imajo kontakte, poznajo trg, razumejo stranke, vidijo probleme.

Start-upi ne uspevajo zaradi velike vizije in dobre ideje, temveč uspevajo zaradi superiorne strategije in boljšega vpogleda v trg in stranke.

Moj trg – trg, ki ga poznam in razumem je trg podpore start-up podjetjem, podjetjem v hitri rasti in inovativnim malim in srednjem velikim podjetjem. To je trg, ki me je desetletje nazaj povsem potegnil vase. Razumem probleme, poznam okolje, poznam vse ljudi, trende, nasprotnike ipd.; skratka vsak kotiček in element sistema. Zato lahko tudi oblikujem dobre produkte.

Ko me bo potegnil nov trg do te mere, da bom hotel prebrati vse na to temo, da bom želel spoznati vse ljudi v branži, da bom začutil vznemirjenje in strast ob misli investiranja 10 let življenja v to novo branžo, ko bom imel vizijo, kako lahko tej branži dodam največ dodane vrednosti, takrat se bom lotil nekaj novega. In takrat bo to mogoče start-up podjetje. Mogoče kaj drugega. Kdo ve, kaj prinaša prihodnost.

Preden se zaljubite v svojo idejo, spoznajte trg in ga razumite v drobovje. Na koncu vedno zmaga trg. Ne glede na višino ega. Tudi mojega. 😉

Najpomembnejša beseda v vašem življenju

11
Jul 2014

Samo ena je – tista nad vsemi. Ena je, najpomembnejša beseda v vašem življenju. Beseda, ki tako močno vpliva na kakovost vašega življenja, osebno srečo, karierni potencial, finančno stanje, uspešno partnerstvo, skratka na vse aspekte vašega življenja.

Večina ljudi verjetno najprej pomisli na ljubezen. Nenazadnje v naših življenjih največ štejejo tisti trenutki, ki so prežeti z ljubeznijo. Vendar žal ni tako. Ne zame, ne zate. Mogoče za Siddhartho Gautamo, ki se je naučil brezpogojno ljubiti svet in sebe takšnega, kakršen je (bil).

Zame in zate, to ne velja. Ne glede na to, da ljubezen ni zmagovalka, ima brez kančka dvoma, pa naj gre za ljubezen do partnerja, dela, družbe, prijateljev ali česar koli drugega, izjemno pomembno vlogo v našem življenju. Izjemno pomembno. Vendar obstaja predpogoj, ki pripelje do ljubezni; tiste prave ljubezni, ki lahko traja na dolgi rok. Vzrok obstoja tega predpogoja je naš ego. In s tem ni nič narobe.

Zaradi našega ega oziroma individualnega doživljanja sveta, in posledično edinstvenosti vsakega izmed nas, je beseda fit nad vsemi ostalimi besedami. Angleška beseda, ki jo lahko prevedemo v primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben, zdrav, vreden. Vsak od teh prevodov je popolnoma ustrezen.

Ko začenjamo novo podjetje, imamo lahko najbolj sposobne ljudi, najboljši management na svetu, zadosti kapitala, najboljši poslovni načrt, pravi trend na trgu ipd., vendar, če nimamo product – market fit-a, nam vse prej našteto nič ne pomaga.

Lahko delamo za eno najbolj uglednih podjetij na svetu, smo najboljši na svojem področju, prejemamo dobro plačilo z mnogimi bonitetami, vendar če ne fit in-amo v organizacijo, bomo nesrečni in se  globoko v sebi ne bomo počutili dobro. Ne glede na to, kako močno se preprečujemo v nekaj drugega.

Pogoj za uspešno partnerstvo je partner – partner fit. Začne se s fizičnim fit-om, da bi nekoga kar pojedli. Nadaljuje s čustvenim, intelektualnim, duhovnim; se pravi s pogovori in nežnostjo dolgo v noč. No, vrstni red je lahko tudi drugačen. Potem pa se seveda nadaljuje naprej s skupnimi dejavnostmi, pogledi na življenje, družinskimi cilji, organizacijo gospodinjstva… Lahko si še tako želimo, da bi nam neko razmerje uspelo, lahko se še tako trudimo »popraviti« stvari, vendar če dva ne pašeta eden na/k drugemu, ni osnovnega temelja za gradnjo uspešnega razmerja.

Želite obogateti? Najdite denarne tokove, ki najbolj ustrezajo vašemu karakterju in kompetencam. Lahko je to podjetništvo, borza, mrežni marketing, show biznis, šport,… Ko najdemo pravi cashflow fit in ga kombiniramo s trdim delom, fokusom, novimi idejami in vztrajnostjo, takrat se zgodi uspeh.

Tudi fizično biti fit je izjemno pomembno za kakovost našega življenja ter naš potencial. Če želimo več energije, najboljši seks našega življenja, dobro počutje, zmožnost prenašati več stresa in pritiska, biti bolj privlačni, se bolje počutiti v svoji koži, moramo biti fit. Najti moramo šport, ki nam je pisan na kožo.

Enako velja za vsa ostala področja življenja. Predpogoj, da smo uspešni, ne glede na področje je, da najdemo svoj fit. Vrednote (kaj nam je pomembno) so tiste, ki definirajo, ali smo fit z nečem ali nismo. In ko najdemo pravi fit se v nas prebudi strast. V nečem se najdemo. Vemo, da smo v tem lahko uspešni. Vidimo potencial.

O človeku, ki najde svoj fit lahko kaj hitro slišimo. Bil je pravi človek na pravem mestu ob pravem času. Rojen je za prodajalca. Matematika mu gre pa res dobro od rok. Obvlada množice s svojo seksualnostjo in glasom. Izvrsten politik je. Izjemno dobro vihti lopar. Ko bi jaz znal kaj takšnega,…

Iskanje in poskušanje je tisto, ki nas pripelje do tega, da smo fit z nečem. Še enkrat. Iskanje in poskušanje. To pomeni veliko situacij, kjer se ne počutimo fit in moramo stran – od ljudi, organizacij in situacij. Priznati si moramo majhen neuspeh. In vsak odhod, vsako prenehanje pomeni tudi bolečino. A gre le korak do uspeha; korak do pravega fit-a. Zdravilo za bolečino pa je hvaležnost. Hvaležnost, da smo lahko nekaj izkusili in ugotovili, da ni za nas.

Dostikrat lahko slišimo, da se nekdo tako trudi ustrezati (to fit in), predvsem v negativnem smislu. Gre za situacije, ko nekdo poskuša biti del skupine, kjer ima lastne vrednote neskladne s skupino. Takrat nismo iskreni do sebe in ne bo svetlega konca. Takrat zagotovo nismo našli fita.

Od zapovedi do kompasa

Včasih so bile stvari zapovedane, ukazane – preko države, staršev, lokalne cerkve in še koga. Večji del naše usode je bil definiran, ne glede na stopnjo fit-a.

Včasih se je pričakovalo, da trpiš, pa četudi nisi fit nečemu. Nejevernik, ki ga čaka pekel. Izdajalec države in naroda. Nezanesljivež, ki menja službe brez razloga. Potetoviran odpadnik. Razmišljujoči čudak. Sosed, ki se je ločil. In tako naprej. Edini fit je bila uravnilovka.

Danes je jasno, da ni prav, da trpimo. Namreč trpi tudi košek na drugi strani. Trpi cel svet. Ni kombinacije za pozitivni rezultat. In danes smo največkrat mi sami edini razlog, da trpimo nefit. Naš karakter. Naše odločitve. Naša neprilagodljivost. Naša trma. Naša zaljubljenost v to, da se mora svet spremenit na tistem košku, kjer stojimo, namesto da bi našli tiste koščke, ki nam najbolj ustrezajo.

Ko najdemo svoj fit, to še ne pomeni, da so vsi naši problemi rešeni. Najti svoj fit ni čudežna rešitev. Daleč od tega. Pomeni zgolj, da smo našli nekaj, kar ima resnično potencial. Najdemo nekaj na čem lahko gradimo in se tega veselimo. Takrat od iskanja lahko preidemo v trdo delo.

Prav tako nikoli ne obstaja čisti fit, ne glede na vse hollywoodske filme in obljubljene bližnjice, ki apelirajo na našo lenobo. Vedno obstajajo delčki, kjer obstajajo trenja. In prav je tako. Te neskladne grbine so namreč priložnost za rast. Tam, kjer nas žuli, tam je priložnost, da smo vzor drugim, ali spremenimo sebe ali sprejmemo drugačen pristop. Lahko pa ustvarimo tudi povsem nove oblike, za nas in košček na drugi strani. Poleg boljšega fita za nas same, posledičnona ta način postaja tudi svet  bolj pester in raznolik; tako dajemo priložnost in možnost še več ljudem, da najdejo svoj fit.

Če smo nekje kjer ne pašemo in ne fit in-amo nas to počasi znotraj ubija. Dokler ne postanemo zombiji in ubijemo lastne sanje, ambicije, motivacijo, energijo, potencial v sebi. Takrat smo v situaciji, ko umremo še preden smo v resnici mrtvi. Postanemo grenki, utrujeni in iščemo izhode. Tega si ne želimo.

Zato nas je življenje opremilo s kompasom, ki kaže ali smo na pravi poti. Življenje nas je opremilo s senzorjem, ki nam pove ali fit in-amo in moramo trdo delati proti našim ciljem ali pa tega fit-a ni in ne glede na to, koliko se trudimo, ne glede na vse poteze, bomo ostali nesrečni in nezadovoljni.

Ta senzor je naš notranji glas. Ta kompas so naša čustva. Pozitivna čustva, ne glede na višino izzivov, količino vloženega truda, ovir pred nami in neuspehov pomenijo, da gremo v pravo smer. Negativna čustva, kot so žalost, depresija, apatija, nezadovoljstvo, ignoranca, nemotiviranost kažejo, da nismo na pravem mestu. Prav tako so enak pokazatelj vedenjski vzorci, kot so odlašanje, neodločnost ipd.

Strah kaže s čim se moramo v življenju še soočiti, zavist kaj si želimo ter kam pašemo in jeza lahko, da nismo na pravem mestu in ne počnemo kar si želimo (jeza nase), lahko da se moramo bolj potruditi ali najti novo pot (na druge). In tako naprej. Če poslušamo sebe in skrbno opazujemo svoja čustva, vemo.

Iz zapora k renesansi

Ko se v življenju vsega tega zavemo, smo velikokrat že ujeti, nalepljeni na določene koščke, ljudi in situacije, ki ne sodijo v naša življenja. Edini delodajalec, ki je odgovoril na našo prošnjo za službo. Prvi partner v katerega smo se zaljubili ali nas je ogovoril. Industrija v kateri smo pristali povsem naključno. Prvi investitor, ki nam je ponudil denar za našo poslovno priložnost.

Vendar redko so prve opcije, prave opcije. Ideja o ljubezni na prvi pogled je bližnjica, ki apelira na našo lenobo, strah, cono udobja in nas oropa dostojanstva, da se za nekaj potrudimo. Prav tako si skozi življenjsko obdobje želimo druge stvari, tako noben fit ni večen. Vsakič, ko smo neiskreni do sebe ali izberemo lažjo pot, nas čakajo negativna čustva. Ločitev nikoli ni lahka, je pa včasih nujna.

Izbira je tako sila preprosta. Imamo samo štiri možnosti. Prva in najtežja je nirvana. Stanje, v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi. Ljubimo vse tako, kot je in se počutimo popolno. Vendar do sedaj je živelo na svetu več kot 150 milijard ljudi in le peščici je to uspelo. Mogoče dvema, trem. Vso srečo.

Druga možnost je odzivno vedenje – lahko se odločimo, da umremo, še preden smo mrtvi in se sprijaznimo s tovrstnim življenjem; se sprijaznimo s tistim, kar »nam je dano«; tistim, kar se nam je zgodilo. Obenem pa kažemo s prstom na življenje ter na vse ostale, kako so krivi za našo nesrečo, ker niso po naši podobi.

Tretja možnost je prav tako popularna kot druga. Upamo, da se bodo drugi ljudje spremenili. Upamo, da bo šef bolj prijazen. Upamo, da bo partner bolj pozoren do nas in nas nehal varati in da se bo končalo to partnerjevo čudno obdobje. Upamo, da nas bodo starši bolje razumeli. Upamo, da se bomo znašli v boljši situaciji, kar sami od sebe; ker si to zaslužimo, saj smo dobri po srcu.

Vendar. Ljudje se ne spreminjajo. Vrednote organizacije se ne spreminjajo. Države se ne spreminjajo. Svet se ne spreminja. Situacije se ne spreminjajo same od sebe. Ironično je, da so edina konstanta na svetu spremembe, v svojem bistvu pa vse ostaja enako kot je. Ljudje namreč ne maramo sprememb.

Res je, opremljeni smo z vedno več znanja. Res je, človeško naravo skušamo krotiti vedno bolj v pozitivno smer, z zakoni, transparentnostjo ipd. Res je, vedno bolj imamo napredne metode komunikacije, bivanja, transporta ipd. Vendar temelji človeštva ostajajo enaki. Kar je bil nekoč dim, potem pismo, potem IRC, potem Messanger, je danes Facebook in jutri bo nekaj drugega. V bistvu pa gre v vseh primerih za komunikacijo, le za boljše in bolj učinkovite metode. Enako karakter posameznika ostaja v 99 odstotkih enak, le odraža se na drugih nivojih ali z drugimi metodami. Redkokdaj, nekajkrat v življenju in še to malo posameznikov spozna, da morajo kaj pri sebi spremeniti.

Pomislite, kaj je potrebno, da se nekdo spremeni. Običajno izkušnja na življenje ali smrt. Mogoče zapor. Managerji potrebujejo leta in nehumane napore, da malo spremenijo vrednote organizacije. V državah je potrebna uporaba sile, izvajanje novih zakonov ali celo vojna, da pride do sprememb ali novih vzorcev vedenja. Internet, kot največji tehnološki napredek v zgodovini človeštva, k razvoju katerega prispeva na milijone ljudi, je potreboval več kot 30 let, da je prišel do stopnje, kjer je danes.

Upate, da se bo nekdo kmalu spremenil in bo bolj po vaši podobi. Vso srečo. Če živimo v prepričanju, da bomo z nerganjem, teženjem, jamranjem, omejevanjem, dominiranjem nekoga spremenili in obenem dosegli pozitiven rezultat odnosa, se močno motimo. Prej nas bodo ljudje odrinili ali zasovražili. Se pravi naredimo korak dlje od pravega ali boljšega fit-a.

Zadnja in najbolj smiselna opcija je proaktivnost – najti boljši fit. Žal ali na srečo je tako, da mlajši, kot smo, manj kot smo zaklenjeni v življenje, lažje je. Prav tako je res, da več kot imamo finančnega, intelektualnega, psihološkega, seksualnega ali katerega koli drugega kapitala, lažje je.

Vendar ne glede na vse, vedno imamo izbiro, vedno se lahko odločimo (ločimo – od), vedno obstaja poteza, ki jo lahko naredimo, da najdemo stvari in ljudi v življenju, katere so nam boljši fit.

Zato je potreben pogum. Pripravljenost na male neuspehe. Pripravljenost na razočaranja. Pripravljenost na zlomljeno srce. Znova in znova. Pripravljenost, da zaplujemo iz cone obdobja v ocean možnosti in priložnosti. Moramo se pripraviti na dogodivščino življenja. In kdor išče, ta najde. Kjer je dovolj močna želja, se vedno najde pot.

Niso vaše osebne vrednote (več) skladne z vrednotami partnerja, podjetja, kjer delate ali države. Vam notranji glas pravi, da to ni to. Občutite negativna čustva, ko pomislite, da počnete enako kot danes ali ste v isti situaciji čez 10 let. Ni posluha za razvoj na nasprotni strani.

Imate štiri prej opisane možnosti:

  1. Odmeditirajte (spremenite svoj pogled na svet in sebe)
  2. Trpite (in kažite s prstom na druge)
  3. Upajte na druge, da se bodo spremenili (trpite in se pripravite na veliko razočaranje)
    1. Skušajte druge spremeniti z nerganjem in teženjem (podvojite razočaranje št. 3)
  4. Najdite vaš boljši fit in se distancirajte kjer to ni mogoče

Vem, da lahko spreminjam svet po svoji podobi

Na koncu se pojavita še dve vprašanji. Prvo je, kaj če ne obstaja pravega fit-a za nas? No, ja. Na svetu je približno 3,5 milijarde ljudi nasprotnega spola, na milijone organizacij, ki zaposlujejo, na desetine verstev, športov, subkultur, industrij, diet, možnosti zaslužka ipd. Edina ovira, ki preprečuje, da danes najdemo pravi fit za nas same je lenoba, strah, udobje, pomanjkanje sredstev v nekem trenutku in še kaj bi lahko našli. Skratka moč (odločitve) iz naših rok prepuščamo višji sili, državi, staršem, šefu ali komur koli pač že. Postavimo se v vlogo nemočne žrtve.

Drugo vprašanje se nanaša na tiste najbolj ambiciozne ljudi in tezo, da če preživijo najbolj prilagodljivi, so neprilagodljivi tisti, ki spreminjajo svet. Zakaj torej ne spreminjati sveta, da bo ta nam bolj pisan na kožo. Zakaj ne spremeniti podjetja, države, partnerja. Nihče ne pravi, da to ni možno. Vendar,…

Spremembe najučinkovitejše implementiraš tako, da najdeš skupno izhodišče (»common ground«), nato pa na podlagi tega izhodišča gradiš na nečem novem, boljšem – z vzorom, inovacijo. Manjši, kot je fit, težje najdeš  takšno izhodišče ali več teh. Prav tako je nujna pripravljenost obeh strani, da ustvariš skupen boljši fit. Pogosto pa se znajdemo v situaciji, kjer druga stran ni pripravljena na novo. Razlog je običajno enostaven, trenutna situacija je za njih bolj fit. Prav je, da to spoštujemo ter s tem tekmujemo ali gremo stran.

Včasih so pogledi pač tako različni, da sodelovanje enostavno ni mogoče. Obstaja točka, kjer so vrednote lahko tako različne, da si delamo medvedjo uslugo, če skušamo najti skupno izhodišče. Na primer takšna paradoksalna situacija je, če je naša vrednota sodelovanje, nasprotna stran pa te vrednote nima. Edina naša rešitev je, da najdemo drugo izhodišče/cilj, npr. ekonomski interes. Če takšnega skupnega izhodišča ni, je druga opcija le tekmovanje, če je to pač potrebno. Ali umik.

Ko pa sta izpolnjena oba predpogoja (skupno izhodišče, pripravljenost), imamo odlično priložnost za rast in razvoj, predvsem pa priložnost, da ustvarimo nek nov še boljši fit in ne zgolj najdemo le-tega. In večina situacij v življenju, ki nam prinašajo najboljše zadovoljstvo, so prav take.

Vidimo se v nekem podjetju, partnerstvu, državi, obenem pa imamo na tisoče idej, ambicij in energije, kako zgraditi še boljši fit; prav tako pa ustrezno mero posluha in pripravljenost na delo ter majhne spremembe na drugi strani. V primeru, da tega posluha ni, to verjetno že pomeni, da nismo našli izhodiščne točke in bomo težko našli boljši fit.

Takšno spremembo, kjer imamo skupno točko in pripravljenost na nekaj novega, lahko imenujemo evolucijska sprememba, evolucijski fit. Nekaj, kar ima skupno izhodišče (npr. strast in hobije), smo zgradili v še boljši fit (sanjsko razmerje in učinkovito gospodinjstvo). Pogoj za medsebojno evolucijo je sodelovanje, povezovanje, mešanje, ustvarjanje novega, vzor, inoviranje, toleranca, odprtost. Obe strani pa imata od takšnega sodelovanja koristi, dodane vrednoti. Obe strani prispevata in svoj prispevek oplemenitita z novimi koristmi; te koristi lahko segajo od individuuma tudi na raven družbe.

Druga pot do sprememb je nasilno ali tekmovalno uveljavljanje sprememb. Odločimo se, da bomo okolje oblikovali v boljši fit za nas; lahko zato, ker verjamemo, da bo tako boljše tudi za vse ostale (skupnost), lahko zato, ker se želimo v okolju bolje počutiti, lahko čisto iz osebne koristoljubnosti in želje po obvladovanju virov ter kotacije na socialni lestvici, mogoče pa nimamo nobene druge možnosti. Če so tekmovanja povsem vsakdanji in smiseln mehanizem razvoja (naj zmaga najboljši) in tudi del evolucijskega procesa, pa se revolucije ne dogajajo kar tako, sploh če pogledamo zgodovino.

Zakaj? Vse, kar obstaja ima svojo inercijo, željo po obstoju. Evolucijsko sodelovanje je sprejemljivo, če ojača pozicijo obstoječega. Če pa želimo zgraditi nekaj povsem novega, to pomeni rušiti staro. Staro pa se ne zruši samo od sebe. Staro ima velikokrat pozicijo moči, vire, obzidje ipd. Zato se bo staro tam, kjer ne krepi svoje pozicije, vedno odločilo za tekmovanje. Zaradi pozicije moči je veliko verjetnosti, da bo staro tudi zmagalo. Vseeno pa se tudi vse staro enkrat zruši. In vse novo enkrat postane staro.

Revolucija se tako običajno zgodi, ko nek nov pojav, kot je npr. okoljska sprememba, pretirana notranja trenja, ekonomsko-materialna kriza, menjava generacije z manj kompetentnimi ljudmi ipd. zamaje enega izmed temeljev starega, in se tako pojavi priložnost, kjer visoko organizirana skupina, z jasnim ciljem, strategijo in ekipo, pogosto pa tudi silo, uvede neka nova družbena pravila, vzorce in oblast. Lahko na ravni družine, podjetja ali države.

Ko ugotovimo, kaj vse je potrebno za revolucijo, smo zopet na statistiki Bude. Od 150 milijard ljudi, ki jih je živelo do sedaj je le peščici uspelo izvesti pravo revolucijo. Še manj od teh nekaj posameznikov revolucijo v pozitivni smeri za družbo. Še manj brez uporabe sile, smrtnih žrtev in nemoralnih metod. Torej računati, da bomo drastično spremenili svet v kratkem času, da bo ta bolj po naši podobi je naivno. Za takšno spremembo moramo žrtvovati svoje celotno življenje. Pa še to moramo biti trdno prepričani, da se bo zgodila sprememba v pozitivno smer in še malo možnost imamo za uspeh.

Statistika je veliko bolj na strani strategije, da najdemo naš najboljši fit, sploh v današnjih časih, kjer je izbira praktično neskončna, potem pa gradimo na novem, boljšem za nas in celotni svet. Sodelujemo tam, kjer je le mogoče in tekmujemo tam, kjer je to pač potrebno. Kjer to ni potrebno, se umaknemo. Ko je res potrebno, se upremo. Bolje je prižgati svečo, kot preklinjati temo.

Okusite široko paleto možnosti

Ne upajte, da se bodo drugi spremenili. Ne upajte, da bo svet zaradi vašega ega kar naenkrat oblikovan bolj po vaši podobi. Ne trpite v sebi in ne krivite drugih za situacije, ki vam v življenju ne ustrezajo. Sami ste se odločili za to. Velika izjema so otroci v disfunkcionalnih družinah, ljudje, ki živijo v revščini in ljudje, ki doživijo nesreče. Pri čemer je naloga vseh nas, da vsem, ki nimajo možnosti izbire in se znajdejo v takšnih situacijah, omogočimo možnosti in opcije ter jim nudimo oporo.

Skratka za vse ostale pa – zberite pogum in se podajte na avanturo. Sistematično, postopno, brez kompromisov. Najdite svoj najboljši fit na vseh področjih življenja, in nato zgradite še boljšega. Zgradite nekaj, kar boste občudovali in na kar boste ponosni. Vmes pa se pripravite na iskanje, poskušanje in seveda kakšno razočaranje; mogoče celo veliko razočaranj. Vendar to je edina pot do sanjskega partnerja, sanjske službe, ustreznega okolja in zadovoljstva v življenju.

Prispevajte k pozitivnemu razvoju sveta in ljudi tako, da najdete skupne točke, nato pa ste vzor, se učite od drugih in ustvarjate novo; novo in boljše za vse prihodnje generacije.

Na svet glejte kot na neskončno pestro paleto možnosti; kot na poligon ali igrišče, kjer se lahko vsi povezujemo, ustvarjamo, prispevamo, učimo, doživljamo, spoznavamo, spreminjamo. Predvsem s tistimi ljudmi, ki so nam blizu po vrednotah, s tistimi ljudmi, kjer so skupne vizije in kjer je pripravljenost na rast in novo iz vseh strani. Fit in je raj in no fit je pekel na zemlji. Za eno ali drugo pa se odločimo sami in nihče drug. Zato najdite svoj najboljši fit.  Kjer ni ne fit-a, ne alternative, pa se distancirajte.

First fit in. Then stand out.

Na koncu se znajdemo še v diskusiji, ali ni bolj smiselno, da izstopamo, kot da se trudimo ustrezati neki skupini. Absolutno ni prav, da skušamo ustrezati neki skupini. Kot zapisano moramo najti nekaj, kar nam je blizu potem pa na tem graditi. S tem, ko dodajamo vrednost, moramo v osnovi izstopati, ustvariti nekaj novega.

Prav tako je posameznik lahko včasih enostavno izstopil iz povprečja tako, da je bil v nečem drugačen od zapovedanega ali pričakovanega. Danes ni več takšnega pričakovanega ali zapovedanega. Dames v razvitem svetu je že raznolikost. Danes izstopamo tako, da si življenje povsem individualno sestavimo kot sestavljanko iz tistega, kar najbolj fit-a nam. Na vrhu tega pa dodamo vrednost s svojo inovativnostjo, edinstvenim pogledom in trdim delom.

Torej, ko živimo pravega sebe, tudi izstopimo.